Nekdanji predsednik uprave Gospodarstva Rast Mirko Krašovec je zatrdil, da je o domnevnih posojilih in slabitvah do brezplačnikov kot nadzornik izvedel iz medijev. Iz medijev je izvedel tudi za posojila Julius fonda, saj nadzorniki o teh stvareh niso govorili, pa za povezave med Zvonom in Mediapolisom. Po njegovih besedah so podjetja v posredni cerkveni lasti (prek Zvona 1 in Julius fonda) med letoma 2005 in 2008 poslovala zelo dobro.

Krašovec je še dodal, da vseh poslov ni poznal, podjetja pa so bila korporativno tako urejena, da so se "duhovniki in kleriki" od poslov namenoma distancirali ravno s tem namenom, da se ta podjetja ne bi označevala za cerkvena, sploh pa so bili posli v izključni pristojnosti uprave. "Ogromno projektov je bilo prikazanih kot potencialno uspešnih ampak je potem kriza pokazala, da je bilo vmes pri kakšnih podjetjih tudi zavajanje," je potrdil možnost, da bi lahko zaradi omenjenega načina vodenja lahko prišlo do zavajanja nadzornikov s strani direktorjev podjetja.

"Cerkev ni imela nobenih koristi od brezplačnikov, prej škodo. Vsekakor pa Mariborska škofija ni na račun tega dobila nobenih uslug, kot poplačilo za posojila," je povezave z Cerkve in brezplačnikov komentiral Krašovec.

Predsednica komisije Melita Župevc pa je kot primer možne usluge predstavila dvorec Betnavo in podjetje Betnava d.o.o., ki je na državnem razpisu dobilo denar. Krašovec je njene domneve zavrnil, češ da je škofija kandidirala pri več projektih, ter da so Betnavo prijavili na razpis. „Na nekaterih smo uspeli, na drugih ne,“ je dejal. Kakor je bilo tudi v tem primeru.

Župevčeva  je pred tedni pojasnila, da so odprli tudi temo "cerkvene pomoči Slovenskemu tedniku". Šlo naj bi za sredstva, ki so jih brezplačniku namenila podjetja in skladi blizu mariborske nadškofije. Pri tem se po besedah Župevčeve zastavlja vprašanje, kakšen interes so ta podjetja videla v določenem brezplačniku. Komisiji tako namerava najti odgovor, ali ni šlo za "vezano trgovino".

Komisija je pred enim mesecem podala že tretjo kazensko ovadbo zaradi krivega pričanja. Potem ko so decembra zaradi suma krivega pričanja podali ovadbi zoper direktorja podjetij, ki sta izdajali brezplačnika, Andreja Lasbaherja in Roberta Terška, so marca ovadili še generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca.

Kot je razložila Župevčeva, ovadbe temeljijo na dejstvih, ki so v nasprotju s pričanjem. Hauc pa je prepričan, da njegovega pričanja pred preiskovalno komisijo državnega zbora zagotovo ni mogoče šteti pod definicijo kaznivega dejanja krive izpovedbe.