20. avgust 2004: Direktorat za logistiko Ministrstva za obrambo z družbo Viator&Vektor podpiše pismo o nameri, v katerem ministrstvo ugotavlja, da je skupina Viator&Vektor lahko ustrezen partner Slovenski vojski pri izvajanju slovenskega oborožitvenega programa za lahka in srednja težka oklepna bojna vozila.

12. junij 2006: Ministrstvo za obrambo na razpisu za dobavo pehotnih bojnih vozil (oklepnikov 8x8) za Slovensko vojsko izbere podjetje Rotis, ki zastopa finsko podjetje Patria.

14. junij 2006: V ravenski Sistemski tehniki problematizirajo izbor Rotisa in napovejo tožbo proti ministrstvu.

23. junij 2006: Sistemska tehnika na ljubljansko okrožno tožilstvo vloži tožbo zoper državo in podjetje Rotis ter zahteva razveljavitev pogodbe o dobavi patrij.

27. junij 2006: O nameravanem nakupu oklepnikov na zahtevo takratne opozicije prvič razpravlja parlamentarni odbor za obrambo.

19. december 2006: Ministrstvo za obrambo z Rotisom in Patrio podpiše pogodbo o nakupu patrij in sporazum o proti dobavah in vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt. Posel je skupaj z davkom na dodano vrednost vreden 66,61 milijarde tolarjev oz. dobrih 278 milijonov evrov.

15. februar 2007: Na zahtevo LDS, SD in SNS o nakupu (predvsem o njegovi smiselnosti) na izredni seji prvič razpravlja DZ.

30. marec 2007: DZ na zahtevo SD, LDS in poslanske skupine nepovezanih poslancev odredi parlamentarno preiskavo o nakupu patrij, za njenega predsednika pa imenuje Milana M. Cvikla.

13. maj 2008: Finska policija v okviru preiskave, ali je finsko podjetje Patria podkupovalo uradnike, da bi pridobilo pogodbe s Slovenijo in Egiptom, pripre dve osebi.

14. maj 2008: Obrambni minister Karl Erjavec za Radio Slovenija zagotovi, da "kar se tiče ministrstva za obrambo, nihče, ki je sodeloval s polnimi pooblastili, ni prejel nobene podkupnine".

13. julij 2008: Mandatno volilna komisija državnega zbora sprejme sklep o razrešitvi Cvikla z mesta člana in predsednika parlamentarne komisije. Koalicijski člani komisije so namreč predlagali, da se Cvikla zasliši.

18. avgust 2008: Direktor Patrie Jorma Wiitakorpi odstopi s položaja. Ob tem zanika, da bi bil kadar koli vpleten v koruptivna dejanja.

2. september 2008: Finska televizija YLE objavi oddajo v zvezi z domnevnim podkupovanjem Slovencev s strani finske Patrie. Ob tem slovenskega premiera Janeza Janšo obtoži, da je od Patrie prejel podkupnino.

9. september 2008: DZ na izredni seji še drugič razpravlja o patriah. Tokrat izredno sejo zahtevajo koalicijske poslanske skupine SDS, NSi, SLS in DeSUS. Na koncu seje poslanci sprejmejo štiri sklepe, s katerimi med drugim izrečejo podporo tožilstvu in policiji pri preiskavi.

24. september 2008: V Slovenijo prispe prvi oklepnik patria. Po številnih testiranjih je šest dni pozneje prva patria tudi predana ministrstvu za obrambo.

25. september 2008: Komisija za preprečevanje korupcije sprejme sklep, da se zaradi razkritja tajnih podatkov o sumljivih transakcijah v zadevi Patria zoper uradne osebe ministrstva za notranje zadeve poda kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti.

13. november 2008: Finska policija pripre tedaj že nekdanjega direktorja Patrie Jormo Wiitakorpija. Osumljen je podkupovanja pri prodaji oklepnikov Sloveniji.

25. marec 2009: Policija na več lokacijah po Sloveniji izvede hišne preiskave. Nekaj dni pozneje policije Finske, Avstrije in Slovenije podpišejo tristranski sporazum, s katerim ustanovijo skupno komisijo, ki naj bi omogočila lažjo izmenjavo podatkov pri preiskovanju suma podkupovanja v zadevi Patria.

14. april 2009: Odbor DZ za obrambo za zaprtimi vrati razpravlja o vladnih izhodiščih o nakupu patrij, na podlagi katerih bi Slovenija skušala zmanjšati število oklepnikov.

15. december 2009: Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vloži obtožni predlog zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

19. avgust 2010: Ljubljansko okrajno sodišče potrdi, da je prejelo obtožni predlog vrhovnega državnega tožilstva zoper več oseb v zadevi Patria. Gre za Walterja Wolfa, Jožeta Zagožna, Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in predsednika SDS Janeza Janšo. Še pred tem slovenska in finska policija izvedeta številne hišne preiskave.

24. september 2010: DZ na zahtevo SDS in SNS ustanovi preiskovalno komisijo o zadevi Patria, ki naj bi ugotovila, ali ima afera Patria politično ozadje.

22. november 2010: Na ljubljanskem okrajnem sodišču se začne glavna obravnava v procesu zoper Erjavca in Gutmana zaradi domnevno nevestnega dela.

20. december 2010: Koalicijski člani komisije, ki preiskuje morebitno politično ozadje afere Patria, predlagajo zaslišanje predsednika komisije Zvonka Černača (SDS), zaradi česar ta več ne more voditi komisije.

23. december 2010: DZ za novega predsednika komisije, ki preiskuje morebitno politično ozadje afere, imenuje Branka Grimsa (SDS).

24. marec 2011: Vlada državnemu pravobranilstvu naloži pripravo tožbo za ničnost pogodbe s Patrio. Še pred tem ljubljansko okrožno sodišče zavrne predlog vlade za izdajo začasne odredbe o izvrševanju pogodbe.