Ugledni mariborski režiser se včeraj ni udeležil rušitvene uverture v gradnjo Maksa. Kangler je ob tej priložnosti dejal, da si želi, da bi Pandur kljub številnim udarcem "pod pas" ostal zvest v projektu. "Želim si, da ostane tukaj, kjer je rojen, kjer je začel, in naj tukaj tudi konča svojo življenjsko kariero," je dejal župan, ki si obeta, da naj bi Maks odprli 15. maja 2012, ko bo prišel dalajlama spet na obisk v Maribor.
Kot je znano, je projekt nove Umetnostne galerije Maribor ogrožen, ker izbrani madžarski arhitekti ne pristajajo na podpis ponujene pogodbe. Državno sofinanciranje, vredno 10 milijonov evrov, pa se bo udejanjilo zgolj pod pogojem, če bo občina do konca maja pridobila gradbeno dovoljenje za novo UGM. To pa je glede na sedanji razplet vse manj verjetno. Možnosti, da bi UGM umestili v Maks, Kangler včeraj ni želel komentirati, češ da pogajanja z Madžari še potekajo. "Zunanja podoba je takšna, kot mora biti. Kasneje pa lahko pride tudi do spremembe gradbenega dovoljenja ali projekta," je rekel.
Poročali smo že o vprašljivi zakonitosti najemne pogodbe, po kateri bo Mestna občina Maribor podjetju ZIM, d. o. o., 20 let plačevala letno najemnino, "težko" kar dva milijona evrov. Občina je namreč sklenila pogodbo brez predhodnega javnega naročila. Na ministrstvu za finance so poudarili, da je tako dopustno skleniti najemno pogodbo brez predhodnega razpisa samo v primeru, kadar se najema obstoječi objekt. Maks pa seveda še ne obstaja. Drugo zakonito izogibanje javnemu naročilu bi bilo le tako imenovano in-house naročilo.
Iz odgovora, ki smo ga prejeli od Mestne občine Maribor, pa izhaja, da najem Maksa ni in-house naročilo. Med pravnimi podlagami tega posla občina sploh ne omenja zakona o javnem naročanju, temveč se med drugim sklicuje na uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Po določilih uredbe se sme najemati stvarno premoženje, če ga upravljalec nujno potrebuje za izvrševanje svojih nalog, na internem trgu pa na voljo ni primernega premoženja. "Pred sklenitvijo pogodbe se preverijo ponudbe na zunanjem trgu in izvedejo pogajanja z najugodnejšimi ponudniki. Stvarno premoženje se lahko najame za čas, ko ga upravljalec nujno potrebuje. Upravljalec sklene najemno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom," piše v tej uredbi. V odgovoru občine še piše, da je "občinska strokovna komisija po izvedenem povpraševanju kot najprimernejšo rešitev sprejela ponudbo podjetja ZIM."
V povezavi s tem pa se poraja najmanj sledeče vprašanje: ali se je dopustno na omenjeno uredbo sklicevati tudi tedaj, ko tega stvarnega premoženja v naravi sploh še ni?
