Urolog prim. prof. dr. Andrej Kmetec iz UKC Ljubljana je pojasnil, da so raka pri predsedniku odkrili v okviru rednih pregledov. Prostato so mu odstranili v celoti, dodatno zdravljenje pa ne bo potrebno, ocenjuje Kmetec. Rak prostate je trenutno najpogostejši rak pri moških, mnenja stroke, ali bi bilo treba uvesti presejanje zanj, pa so deljena.
V Celju robota imajo, v Ljubljani si ga želijo
Danilo Türk ni imel nobenih posebnih težav, je pojasnil Kmetec, so pa "določeni kazalci kazali na maligno obolenje", zato so opravili preiskave. "Glede na to, da ima predsednik veliko obveznosti, smo menili, da je način operacije z robotom najprimernejši," je dejal. Operacije raka prostate z robotom v zadnjem času opravljajo v Celju, je pojasnil, vendar so v Innsbrucku bolj izkušeni. Ob večji izkušenosti se skrajša ležalna doba, operacija pa lahko hitreje in bolje poteka, je dodal Kmetec.
Robota si želijo tudi v UKC Ljubljana, saj letno opravijo več kot 150 operacij raka prostate. Za zdaj jih opravljajo na "klasičen" način: "Z robotskimi rokami lahko natančneje operiramo, tudi odprti kirurški posegi pa so enako dobri." Čakalna doba za operacijo prostate v Sloveniji znaša dva do tri mesece.
"V strokovnih krogih je bilo še do pred nekaj leti priporočeno, da se presejanja za raka prostate ne opravlja. Tega smo se držali, a ne povsem. Vsakogar, ki pride v urološko ambulanto po 50. letu, pošljemo na preiskavo, nekakšno skrito presejanje," je dejal Kmetec. Širokega presejanja pri ljudeh brez "vidnih" težav, kakršnega ima Slovenija za zgodnejše odkrivanje raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa, pri raku prostate ni, bi bil pa po Kmetčevi oceni tak program na mestu. Doslej so takšno presejanje izvajali le na Tirolskem, kjer se je znižala tudi umrljivost, je dodal.
Bolezen obolelemu pogosto ne povzroča težav
Vodja epidemiologije in registra raka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu prof. dr. Maja Primic Žakelj meni, da presejanje za raka prostate ni smiselno. Kot pravi, tudi na mednarodni ravni obstaja nestrinjanje med urologi, ki se za presejanje zavzemajo, in strokovnjaki za javno zdravstvo oziroma epidemiologi. "Tudi če se odkrije začetnega raka, ni rečeno, da bo napredoval. Rak prostate velikokrat sploh ne povzroča težav in ne napreduje. Odkrijemo ga vse več, a ga verjetno ni nič več kot pred desetletjem. Posegov je lahko ob presejanju zelo veliko, pri čemer so mnogi nepotrebni, človeka psihično bremenijo in poslabšajo kakovost življenja. Hkrati bi presejanje po nepotrebnem bremenilo zdravstveni sistem," je poudarila.
Raka prostate se ugotavlja s pomočjo določanja koncentracije za prostato specifičnega antigena PSA. Nekritična raba testov za PSA v ZDA, do katere je prišlo v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, je po besedah Primic-Žakljeve privedla do velikega povečanja novoodkritih primerov raka prostate, medtem ko se umrljivost ni zmanjšala. Pri presejanju za raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa, ki v Sloveniji že delujejo, se umrljivost nasprotno dokazano zmanjša. Dokler ne bodo pri raku prostate na voljo natančnejši testi, ki bodo pokazali, ali bo bolezen sploh napredovala, je po njenem "zdrave petdesetletnike brez težav smiselno pustiti pri miru, morebitnega raka pa je bolje ugotavljati le pri moških, ki imajo težave, kot so motnje pri odvajanju urina, kri v urinu ali bolečine".