Oktobra lani je Mediana med 419 sogovorniki preverjala, ali vedo, v kateri zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov sodijo tetrapak, sušilec za lase, papirnati robčki, žarnice, plastične vrečke, otroške plenice, aluminijasta folija, zdravila, cigaretni ogorki in jajčne lupine. Izkazalo se je, da gospodinjstvom največ težav povzročajo papirnati robčki, saj bi jih le slaba desetina anketirancev odvrgla med biološke odpadke, kamor sodijo. Skoraj polovica gospodinjstev bi robčke odvrgla v zabojnik za papir. Podobno bi slaba tretjina anketirancev žarnice odvrgla v zbiralnik za steklo, čeprav sodijo med ostale odpadke oziroma v zbirni center.
Najmanj nepravilnosti pri papirju
Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher, ki skrbi za zbiranje ločenih odpadkov v upravni enoti Murska Sobota, pravi, da je med ločeno zbranimi odpadki med pet in deset odstotkov takšnih, ki so bili odvrženi v napačen zbiralnik. Po Dervaričevih besedah največ napačno odvrženih smeti najdejo med biološkimi odpadki, medtem ko v podjetju Slopak, ki med drugim prevzema ločene odpadke (razen bioloških odpadkov) v ljubljanski občini, največ nepravilnosti zasledijo med odpadno embalažo. V obeh podjetjih pravijo, da najčistejšo frakcijo predstavlja ločeno zbran papir.
Med biološke odpadke ljudje iz murskosoboškega konca največkrat nepravilno odvržejo mešane komunalne odpadke in embalažo. Med steklom se najde vsebina steklenic, med papir je odvržen umazan papir, odpadna embalaža pa je največkrat onesnažena z nevarnimi snovmi, najpogostejše napake gospodinjstev našteva Dervarič. V Slopaku v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadne embalaže po Sloveniji v povprečju beležijo okoli 20 odstotkov nečistoč, ki zajemajo solato, zračnice, polomljene plastične predmete (kot so igrače), ure, vrtno pohištvo in kable. Največkrat pa opažajo, da se med odpadno embalažo znajdejo cele vreče mešanih odpadkov.
V podjetju pojasnjujejo, da ljudje mešane odpadke mečejo med embalažo, ker varčujejo pri smetarini (ta se izračuna na podlagi velikosti zabojnika in števila odvozov) ali zato, ker zabojnik za odpadno embalažo stoji najbliže njihovemu domu. Hkrati priznavajo, da gospodinjstva nepravilno ločujejo tudi zato, ker niso dovolj informirana o tem, kam odložiti določene odpadke. Prebivalci največkrat ne vedo, kam sodijo odpadna jedilna olja, različni plastični predmeti, odpadna zdravila in folije iz kmetijstva. Podjetje Saubermacher pa pri svojem delu opaža, da v gospodinjstvih največ dilem sproža ločevanje embalaže.
Tudi sodelujoči v raziskavi Mediane so potrdili, da sta ključna razloga za pomanjkljivo ločevanje odpadkov oddaljenost zbiralnikov od njihovega doma in slaba informiranost državljanov o pravilnem ločevanju odpadkov. Dobra četrtina anketirancev je izpostavila še problem prepolnih zbiralnikov. Pri tem so si sodelujoči v raziskavi zaželeli, da bi v prihodnosti prejemali več informacij o ločenem zbiranju odpadkov.
Kazen 500 evrov za narobe odloženo plastenko
V Sloveniji je zbiranje komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi v pristojnosti občin. Tudi ozaveščanje občanov je prepuščeno občinam oziroma komunalnim podjetjem, ki se ukvarjajo z odvozom in nadaljnjo obdelavo gospodinjskih odpadkov. Da bi bilo področje bolje urejeno, je okoljsko ministrstvo pripravilo predlog uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, po kateri bodo morala komunalna podjetja vse občane obveščati o ravnanju z odpadki vsaj vsakega pol leta. Če njihove aktivnosti ne bodo zalegle, bodo lahko ljudje tako kot doslej svoja vprašanja glede pravilnega ločevanja odpadkov naslovili neposredno na omenjena podjetja ali pa odgovore poiskali na njihovih spletnih straneh.
Bolj učinkovito ločevanje odpadkov želi okoljsko ministrstvo zagotoviti tudi z zmanjšanjem oddaljenosti zbiralnikov od gospodinjstev. V ta namen že omenjena uredba uvaja obvezno zbiranje odpadne embalaže in hišnih kuhinjskih odpadkov od vrat do vrat. To pomeni, da se bosta na ekoloških otokih ločeno zbirala samo še papir in steklo.
Nekatere slovenske občine so se tudi odločile, da bodo bolj odgovorno ravnanje z odpadki spodbudile s kaznimi za prekrškarje. "Trenutno žal še nismo dovolj ozaveščena družba, da bi vsi prepovedi spoštovali na ravni družbenega kodeksa oziroma konsenza, zato so potrebne finančne sankcije," uvedbo kazni utemeljujejo na kranjski občini. Prebivalec gorenjske prestolnice mora tako za plastenko, odloženo med mešane odpadke namesto med embalažo, odšteti 500 evrov, če ga pri tem zaloti mestni inšpektor. Višino kazni je mestna uprava določila na podlagi predhodnih izkušenj na področju ravnanja z odpadki, upoštevajoč tudi podatke iz primerljivih občin po Sloveniji, so pojasnili.
En odpadek onesnaži cel zabojnik
Napačno loč
Še bolj nadaljnjo predelavo komunalnih odpadkov otežuje slabo ločevanje smeti v gospodinjstvih. Vse preveč odpadkov, ki bi jih prebivalci morali odvreči ločeno, konča med mešanimi komunalnimi odpadki, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.
Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da največjo oviro za uspešnejše recikliranje oziroma predelavo komunalnih odpadkov predstavlja dejstvo, da odlagališča zbranih mešanih komunalnih odpadkov ne sortirajo, preden jih odložijo na deponijo. Okoljski inšpektorji so že decembra lani ugotovili, da trenutno v Sloveniji ni prav nobenega odlagališča odpadkov, ki bi bilo tehnično brezhibno in bi imelo vsa potrebna dovoljenja ter bi dosegalo zapovedane standarde predelave in odlaganja odpadkov. Od približno 30 deponij je okoljski inšpektorat tako 15 odlagališčem izdal kazni v višini 10.000 evrov.
