Sprejem na najvišji državniški ravni

Čeprav je Vatikan edina evropska država, ki ima s Tajvanom uradne diplomatske odnose, je ta azijska država očitno zanimiva tudi za največjo opozicijsko stranko SDS. Prejšnji teden je Tajvan v spremstvu podpredsednika Mihaela Brejca, njegove žene Dade in Urške Bačovnik obiskal predsednik SDS Janez Janša.

Iz gostobesednega sporočila SDS je razbrati, da so bili sprejeti na najvišji državniški ravni. Najprej so bili gostje "priljubljenega" tajvanskega predsednika Ma Ying-jeouja, zatem pa še ministrov za gospodarstvo, obrambo, za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko in zunanjega ministra. Manj je iz uradnih sporočil razbrati, o čem konkretno so se pogovarjali. Po pisanju tajvanskega tiska se je njihov predsednik Janši zahvalil za podporo Tajvanu v EU in za to, da se je Slovenija kot predsedujoča EU zavzemala za tajvanske interese, predvsem za vstop Tajvana v mednarodne organizacije, kot je na primer svetovna zdravstvena organizacija. Ma Ying-jeou naj bi izrazil tudi upanje, da bo EU še naprej zagovarjala embargo na izvoz orožja v LR Kitajsko. O tem, kaj so se pogovarjali in dogovorili tajvanski obrambni minister Andrew Yang in Janša ter Brejc, je v sporočilu SDS zapisano zgolj to, da jih je seznanil z varnostnim položajem v Aziji in s prizadevanjem za lastno varnost.

Tudi tajvanski zunanji minister Timothy Yang naj bi se Janši zahvalil za podporo pri odpravi vizumov za prebivalce Tajvana, ki potujejo v "schengensko" Evropsko unijo. Te vizume so po zaslugi tajvanskega predsednika odpravili lani, po tistem, ko so bile odpravljene tudi ovire za potovanja prebivalcev Tajvana na Kitajsko. Po nekaterih ocenah se je EU za ta korak odločila predvsem zato, da bi svojim poslovnežem lažje utrla pot do Kitajske prek Tajvana. Evropska unija je v Tajpeju odprla svoj prvi uradni center. Tako ravnajo tudi nekatere druge države in čakajo na ugoden trenutek, ko bodo na teh stavbah zamenjali table in jih prelevili v diplomatska predstavništva, je denimo v poslanskem vprašanju zapisal poslanec SDS in predsednik komisije za Slovence po svetu Miro Petek.

Petek je namreč skoraj pred letom dni zunanjega ministra Samuela Žbogarju spraševal, kdaj bo Slovenija vzpostavila uradno gospodarsko in politično sodelovanje s Tajvanom. Žbogar mu je odgovoril, da je gospodarsko sodelovanje precej razvito, političnih stikov pa ne bo, kajti Slovenija se je leta 1992 v izjavi, ko je priznala LR Kitajsko, zavezala, da s Tajvanom ne bo imela uradnih stikov. Neuradne pa očitno vzdržuje SDS, kajti med petdesetimi skupinami prijateljstva v slovenskem parlamentu, med njimi so Iran, Koreja, Azerbajdžan, Kuba, Albanija, ni skupine prijateljstva s Tajvanom. Pri tem je morda zanimivo, da skupino prijateljstva s Korejo sestavlja kar pet poslancev SDS in Zmago Jelinčič ter Luka Juri.

Preudarnost je nujna

O tem, kako je sploh prišlo do navezave stikov s Tajvanci, je bolj malo znanega. Ve se, da sta Mihael Brejc in Gregor Virant leta 1997 obiskala Tajvan in da je bilo to leto ustanovljeno društvo slovensko-tajvanskega prijateljstva, ki mu predseduje Brejc, med člani pa je tudi Janša. Društvo, ki je bilo uradno ustanovljeno za kulturno, gospodarsko in znanstveno-izobraževalno sodelovanje, se je očitno prelevilo v društvo za politično sodelovanje SDS s tamkajšnjo vodilno stranko. Na naša vprašanja o tem potovanju in o društvu so nam iz SDS poslali le skop odgovor, da je društvo o svojem delu in prireditvah v zadnjih 14 letih sproti informiralo javnost. Obisk predsednika SDS Janeza Janše na Tajvanu pa da ni obremenil slovenskega državnega proračuna.

Ko je bil Janša predsednik vlade, ni obiskal Tajvana, ampak s številno gospodarsko delegacijo Kitajsko, ki je postala naša največja trgovinska partnerica v Aziji. Na občutljivost tega obiska bivšega predsednika vlade in poslanca Janše opozarja tudi nekdanji veleposlanik in zdaj poslanec Zares Franco Juri. "Ne da bi komu jemal pravico, da potuje kamor koli in se sestaja s komer koli, vendar je pri takih delikatnih obiskih, ki vplivajo na naše odnose s Kitajsko, nujna preudarnost. Janez Janša je tudi poslanec državnega zbora, zato bi ne bilo slabo, če bi tam zastopal kolikor toliko usklajene slovenske državne interese. Ne vem, kaj je delal na Tajvanu, čeprav gre najbrž za stare naveze in prijateljstva s stranko Kuomintang, a bi bilo zanimivo vedeti, zakaj tako visoka državniška raven sprejema. No, ne gre pozabiti, da se je Janša pred kratkim sestal tudi s kosovskim premierjem Hashimom Thaçijem, ki ga Svet Evrope sumi hudih kaznivih dejanj. Vprašanje je torej, ali ta srečanja koristijo Sloveniji ali zgolj Janši," je dejal Juri. Predsednica parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Janja Klasinc pa je dejala, da tega obiska Janše na Tajvanu ne bo komentirala, ker tja ni odpotoval kot predstavnik državnega zbora. Dodala je, da odnosi s Tajvanom niso med prioritetami slovenske zunanje politike, so pa verjetno med prioritetami SDS.