Zahtevo za razpis referenduma o omenjenem zakonu so, skupaj s 47.000 podpisi volivcev, vložili predstavniki študentskih organizacij in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ker zahteva izpolnjuje vse formalne pogoje, ga je bil državni zbor dolžan razpisati. Odprto je bilo le vprašanje, kdaj bo referendum potekal, čemur je bil na izredni seji namenjen tudi večji del razprave.

Od dneva razpisa do referenduma mora namreč preteči najmanj 30 in ne več kot leto dni. Dan glasovanja v razdobju najmanj 30 in največ 45 dni sicer DZ na glasovanju določi z navadno večino, če pa bi do referenduma preteklo več kot 45 dni, bi morali poslanci odločati z dvotretjinsko večino.

Matični odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je predlagal, naj državni zbor referendum razpiše za 10. april. V opoziciji so se po drugi strani zavzemali, da bi referendumsko odločanje prestavili na poznejši datum in ga z namenom varčevanja združili z morebitnimi drugimi referendumskimi vprašanji. V SDS so tako z dopolnilom predlagali, da bi referendum potekal 8. maja.

Takšnemu dopolnilu je večina poslank in poslancev z 28 glasovi za in 45 proti nasprotovala. V koaliciji so namreč menili, da bi bilo smiselno referendum razpisati čim prej, saj bo tako zakon ob morebitni potrditvi začel tudi prej veljati.

Kampanja pred referendumom o malem delu od 11. marca

Volivci bodo torej o usodi zakona o malem delu odločali v nedeljo, 10. aprila, roki za njegovo izvedbo pa bodo začeli teči 1. marca. To pomeni, da se bo uradna referendumska kampanja lahko pričela 11. marca, do 16. marca pa se morajo kot organizatorji kampanje prijaviti vsi, ki nameravajo pred referendumom nagovarjati volivce.

Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna, njegova izvedba pa stane okrog štiri milijone evrov.

Organizatorjem referendumske kampanje pa ne pripada povračilo stroškov kampanje, kot to velja za volilno kampanjo. Za kampanjo sicer lahko porabijo največ 0,25 evra na volilnega upravičenca v državi. Sodeč po zadnjih podatkih o številu volivcev bodo organizatorji za kampanjo lahko porabili največ 420.000 evrov.

Za referendumsko kampanjo sicer večinoma veljajo enaka pravila kot za volilno kampanjo. Zakon določa, da se za referendumsko kampanjo štejejo oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

Med stroške kampanje denimo spadajo stroški tiskanja in razobešanja plakatov, objavljanja oglasov in sporočil v javnih glasilih, stroški organizacije in izvedbe shodov ter stroški tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala, ki se pošilja neposredno volivcem.

Na zakonodajnem referendumu sicer volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel DZ. Pravico do glasovanja na referendumu imajo državljani, ki imajo pravico glasovati na volitvah v DZ. Glasovanje bo tajno in osebno, volivcem pa morata biti zagotovljena svoboda odločanja in tajnost glasovanja.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o malem delu, ki ga je sprejel državni zbor na seji 16. novembra 2010?".

Zakon o malem delu bo na referendumu potrjen, če bo zanj glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. Če bodo volivci zakon zavrnili, pa v letu dni od odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.