Najpomembnejši sklopi nalog vlade so konsolidacija javnih financ, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, izboljšanje plačilne discipline, izboljšanje delovanja trga dela, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala ter strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve, je uvodoma na seji DS spomnil predsednik vlade.
Znotraj omenjenih sklopov gre za 27 zakonov, med temi pa je Pahor naštel uvedbo davčnih blaganj, obdavčitev bilančne vstote bank, odpravo administrativnih ovir, zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, prenovo delovno-pravne zakonodaje, novelo zakona o državnem tožilstvu, kazenskem postopku, sodiščih, sodniški službi, pa tudi modernizacijo zdravstvenega sistema.
Vizija vlade na začetku mandata je bila in danes ostaja enaka - Slovenijo v tem mandatu ustvariti konkurenčno in socialno bolj povezano, je pojasnil premier in ocenil, da je vladi v prvi polovici mandata uspelo relativno hitro in učinkovito odgovoriti na izzive, ki so jih prinesle krizne razmere.
Premier: Slovenija na krizo nepripravljena
Slovenija je bila po njegovem mnenju na krizo nepripravljena. "Stebri, ki so jo vpenjali v konkurečnost in socialno povezanost, so bili plitki, zgradba, ki je slonela na njih, pa zaradi tega izredno ranljiva," je dejal. Zato bo bistveno "poglobiti temeljne stebre", ki ohranjajo Slovenijo kot sicer majhno in odprto ekonomijo in družbo, pa tudi krepijo in jo pripravljajo na druge izzive, s katerimi se bo soočila v prihodnosti.
Ravno zato se je vlada v drugem letu mandata lotila strukturnih reform. Določili so 27 zakonov, ki so jih določili kot priroritete za 2010, štiri petine teh zakonov je "pod streho". Deficit, ki je bil sicer značilen za slovensko poltitiko, je bil po premierovi oceni lani odpravljen. Premier je spomnil tudi na odločitev o tem, kje bo Slovenija v prihodnjih letih kot narod in kot država pristala - ali med tistimi državami, ki bodo uspešneje in hitreje napredovale, ali pa med tistimi, ki bodo zaradi zaostanka na razvojnem obrobju.
Premierovo mnenje je, da ima Slovenija "enkratno priložnost", da pride v prvo skupino, lahko pa se zgodi, da bo strah pred potrebnimi spremembami in reformami Slovenijo oddaljil od tega. To bi bila po njegovi oceni zgodovinska napaka za celo generacijo, zato vlada te napake ne želi storiti. "Ta hip imamo vse performanse, da imamo glavo nad vodo in da splavamo v mirnejše vode," je dejal in dodal, da lahko zaradi strahu in panike namesto plavanja utonemo. Te odgovornosti kot predsednik vlade ne prevzema, saj je Slovenija po njegovem mnenju "sposobna splavati".
Pahor stavi svojo politično prihodnost
Pahor je danes poudaril, da se je zaradi reform, ki jih zagovarja, pripravljen odpovedati nadaljnji politični karieri. "Moja odgovornost je, da storim to, kar je prav in ne, kar se morda zdi všečno," je dejal na današnji novinarski konferenci, na kateri sta z ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem predstavila predloge zdravstvene reforme.
Na vprašanje, kdaj naj bi se torej odpovedal nadaljnji karieri, je premier dejal, da bo to storil, "ko bodo ljudje ocenili, da ne uživam več zaupanja v pogledih, ki zadevajo našo prihodnost". "Kar počnem skupaj z ministricami in ministri, rezultatov morda ne bo pokazalo že jutri. A to počnemo v splošno dobro, ne zase ali za neko privilegirano skupino, temveč zato, da bi koristi teh velikih sprememb šle v dobro največjega števila ljudi. Čez čas se bo to gotovo opazilo," poudarja Pahor.
"Leta 2008 sem napovedal spremembe in povedal, da sem pripravljen prevzeti odgovornost zanje. In to tudi počnemo. Gremo v širok spekter sprememb. Te v slovenski mentaliteti pogosto naletijo na skepso, dvom in tudi strah, ker se je v času tranzicije velikokrat pokazalo, da spremembe niso bile vedno na boljše za večino. Zato so ljudje pazljivi," pravi premier. "Vse, kar počnem, ima svoj smisel. Želim si, da bi ljudje to tudi prepoznali," dodaja Pahor.
