Po podatkih državnega statističnega urada smo imeli leta 1991 v Sloveniji 561.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, konec leta 2009 le še 468.000 ali 16 odstotkov manj. Najboljših kmetijskih zemljišč, torej njiv in vrtov, je bilo leta 1991 še 195.000 hektarjev, konec leta pa 175.000. S temi številkami je minister Židan utemeljil spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih.
Razdelil jih bo na trajno varovana in na druga. Trajno varovanih bo okoli 150.000 hektarjev in bodo ključna za proizvodnjo hrane. "Ta zemljišča izjemno ščitimo, zato načrtovalcem prostora vnaprej povemo, naj načrtujejo brez njih," je včeraj poudaril Židan.
Za izginjanje kmetijskih zemljišč je v veliki meri krivo njihovo zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja, apetiti županov po pozidavah pa so prav tako brezmejni. Občine so leta 1995 v svojih prostorskih načrtih za pozidavo predlagale 150 hektarjev kmetijskih zemljišč, leta 2004 je bilo takih želja za 1400 hektarjev, v prostorskih načrtih, ki jih občine sprejemajo zdaj, pa je predlogov za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna za dodatnih 14.000 hektarjev. Dr. Anton Prosen s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je pred časom opozoril: "Imamo 210 občin (po novem 211, op. p,) in to je težava. Če bi imeli regionalna središča, bi gradili bolj koncentrirano. Zdaj pa se v prostoru dogaja grozljivka. Župani želijo imeti z novo generacijo občinskih prostorskih načrtov čim več zazidalnih površin, brez izračunov, ali jih sploh potrebujejo. To počnejo zato, da lahko lastnike zemljišč obdavčijo in pobirajo prispevke za nezazidana stavbna zemljišča."
Da bi bilo apetitov po gradnji na kmetijskih zemljiščih v prihodnje manj, zakon ponovno uvaja odškodnino za spremembo namembnosti, ki bo znašala povprečno deset evrov na kvadratni meter. Ta denar se bo zbiral na posebni postavki kmetijskega ministrstva in bo namenjen izvajanju ukrepov kmetijske zemljiške politike, SOS pa še vedno vztraja, da bi morale del te rente dobiti tudi občine. Poudarjajo, da občine prav tako izvajajo kmetijsko zemljiško politiko, ko, denimo, urejajo poljske poti, ki so zelo pomembne za dostop na kmetijska zemljišča in za njihovo obdelavo, a vprašanja poljskih poti ne ureja noben zakon.
Novi zakon bo omejil tudi promet s kmetijskimi zemljišči preko darilnih pogodb, saj na posameznih območjih po tej poti poteka tudi do 80 odstotkov prometa z zemljišči, tudi med ljudmi, ki niso v sorodu. A to še zdaleč ni edina oblika izigravanja zakona, ko gre za trgovanje z zemljišči. SOS opozarja, da v postopkih prodaje kmetijskih zemljišč mnogi zlorabljajo tudi status kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, saj nekatere osebe s statusom kmeta uveljavljajo prednostno pravico nakupa zelo daleč od sedeža kmetije. "To kaže, da imajo tudi ti posamezniki špekulativni namen in zemljišč ne kupujejo zato, da bi jih obdelovali," poudarjajo v SOS.
