Strokovnjak za okolje in nepremičnine, dr. Anton Prosen s katedre za prostorsko planiranje ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, je na okrogli mizi, ki sta jo v Sežani pripravili civilni iniciativi Kras in Za Primorsko, poudaril, da ni nobenega dvoma, da so Slovenci tisti, ki razprodajajo kraško zemljo. Obnašanje je dvolično, je menil. Po eni strani Kraševce moti prihod tujcev, po drugi strani pa jim je dobrodošel denar, ki ga dobijo za nepremičnine. Prosen je še prepričan, da slovenska država ne bo naredila nič konkretnega za Kras, zato pa glavno breme leži na lokalnih skupnostih in županih. Spomnil je na primere iz Evrope, predvsem Danske in Nemčije, kjer veljajo strogi omejitveni ukrepi pri prodaji nepremičnin tako za tujce kot domačine in kjer imajo zelo obdavčeno prodajo zemljišč in nepremičnin.

Zelo kritičen do italijanskih apetitov na Krasu je bil zgodovinar dr. Jože Pirjevec, ki je največ krivde za nakupe kraškega imetja naprtil Trstu in dejal, da se je treba upreti širjenju italijanske miselnosti na tem slovenskem območju, pri tem pa ugotavlja, da ne bo mogoče računati na pomoč Ljubljane. Akademik Boris Pahor je pritrdil Pirjevcu, obenem pa poudaril, da je treba bitko za zaščito Krasa voditi modro in razsodno, kajti na preži so že tisti, ki bodo Kraševce obtoževali, da so nacionalisti in sovražno razpoloženi do sosednjega naroda. Da se ne sme dovoliti masovnega doseljevanja, je bil odločen tudi komenski župan Danijel Božič, ki je dejal, da je za vse kriva ljubljanska politika in da ne smemo sprejeti kolonizacije Krasa, prav tako pa ne smemo biti sovražno razpoloženi do Italijanov.

Civilni iniciativi Kras in Za Primorsko sta včeraj začeli po Sloveniji zbirati tudi podpise pod peticijo za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin, slovensko vlado pa pozvali, da pred prvim majem 2011 pri evropski komisiji začne postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin v Sloveniji. Vsi udeleženci dobro obiskane okrogle mize so si bili edini, da je treba najprej poskrbeti, da bodo streho nad glavo dobili mladi domačini, da je treba najprej obnoviti stare in propadajoče hiše po kraških vaseh in šele nato morebiti dovoliti novogradnje.