"Na konkretna vprašanja nismo dobili nobenih konkretnih odgovorov. Predsednik vlade je zatrjeval, da ne ve, kaj je v tem gradivu, ve pa, da bi to gradivo lahko ogrozilo varnost države, kar je zelo zanimiva izjava. Del te dokumentacije se nanaša tudi na sporne teroristične akcije slovenske Udbe v sosednji državi. Očitno gre tukaj za ščitenje akterjev, ki so še vedno aktivni v ospredju ali v ozadju slovenske politike. Drugače si te ihte ni mogoče razlagati," je po sestanku povedal Janša, medtem ko je Pahor njegove trditve zanikal. "Slovenska vlada se s tem vprašanjem ne ukvarja zato, ker bi ščitila interese posameznikov ali skupin, temveč zato, ker ščiti interes te, demokratične države in ne prejšnje," je prepričan premier, ki je zanikal tudi govorice, da naj bi posedoval sporno gradivo. "Tisti, ki je to sporočil, ni izrekel resnice, zato pričakujem, da se bo javno opravičil," je še dejal. SDS vztraja, da se novela zakona, o kateri bodo poslanci odločali že jutri, umakne. "Če obstaja kakršen koli razlog, da se zaščiti žrtve, je za to podlaga že v veljavnem zakonu. S spremembo tega zakona se skuša razvrednotiti žrtve in zaščititi rablje," meni Janša.
Kot je že znano, je sedanji ZVDAGA sprejela Janševa vlada leta 2006, ob včerajšnjih razpravah o omejevanju dostopa do arhiva SDV pa je na dan prišla tudi informacija, da je taista vlada že leta 2007 pripravila uredbo o izročanju gradiva iz arhiva SDV. "Prejšnja vlada je spoznala, da se je z odprtostjo arhivskega gradiva, kot ga je določila v 65. členu ZVDAGA, ujela v zadrego, kar je želela rešiti z različnimi akti, od uredbe do sporazuma o posebnem varovanju in dostopnosti določenega dela arhivskega gradiva. S svojimi ugotovitvami in ocenami škode je ugotovila točno to, zaradi česar smo šli sami v spremembo zakona," je včeraj povedala ministrica za kulturo Majda Širca in opozorila na dejstvo, da se z arhivskimi gradivi ukvarja vsakokratna vlada.
Kot lahko razberemo iz dokumentacije Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), je vlada z omenjeno uredbo zavarovala le tisto gradivo, ki ga je Sova predala državnemu arhivu v letu 2008. V poročilu o aktivnostih Sove v zvezi s problematiko arhivskega gradiva nekdanje SDV še piše, da je v tistem obdobju nastala specifična situacija, v kateri četrti člen uredbe določa, da Arhiv RS zagotovi, če je to potrebno iz razlogov nacionalne varnosti in na predlog direktorja agencije, posebno varovanje in dostopnost predanega gradiva, tretji odstavek spornega 65. člena ZVDAGA pa takega posebnega varovanja in dostopnosti ne omogoča. "Prejšnja vlada je s tem kršila zakon, ki ga je leto poprej sprejela," meni direktor Arhiva RS Dragan Matić, ki je prepričan, da novela zakona rešuje problematično vprašanje, kako zapreti gradivo, ki je bilo do sedaj formalno dostopno. "Novela zakona je zame dobra, saj uvaja komisijo s strokovnim znanjem," dodaja Matić. Ob tem opozarja, da je v primeru Omerza sporen le tisti del gradiva SDV, ki se nanaša na obveščevalno in protiobvščevalno dejavnost, saj je preostalo gradivo prosto dostopno. "Bolj kot državni interes me skrbi varnost posameznikov in njihovih družinskih članov, ki sedaj živijo v tujini. Če bi prišlo do razkritja tovrstnega gradiva, bi bilo lahko okolje do njih zelo sovražno," še poudarja Matić, zoper katerega so člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb podali tudi kazensko ovadbo.
Kot je znano, je nameravala vlada pripraviti spremembe ZVDAGA že lansko leto, vendar se je za takšno potezo odločila kmalu potem, ko je publicist Igor Omerza zahteval dostop do gradiva SDV, s pomočjo katerega želi napisati knjigo o ozadju aretacije JBTZ, vendar sta mu to preprečila tako Sova, ki omenjeno gradivo tudi hrani, kot Arhiv RS.
