To pa pomeni, da državni zbor o njem ne bo odločal. Ob tem se pojavljajo različna razmišljanja, da je bil tak scenarij vnaprej dogovorjen, da je posledica intenzivnega lobiranja nekaterih poslancev in tudi da so člani odbora "sodelovali v Popovičevi zaroti".
Člani odbora podleganje pritiskom zanikajo
Člani odbora to, da bi podlegli kakršnim koli pritiskom, odločno zanikajo. Pojasnila, zakaj so se pri glasovanju vzdržali, pa so različna. Predsednik odbora za lokalno samoupravo Vili Trofenik pravi, da v petnajstih letih v državnem zboru ni glasoval niti za eno novo občino. Poleg tega poudarja, da poslanska skupina Zares ni sklenila, da bodo tokrat njihovi poslanci glasovali za ustanovitev novih občin, kot poskuša zdaj prikazati vodja poslanske skupine Franco Juri.
Poslanec SD Bojan Kontič spominja na besede, ki jih je izrekel pred časom, da je odločbe ustavnega sodišča treba spoštovati, a so ga tokrat prepričali strokovnjaki (na seji odbora so bili navzoči Ivan Kristan, Janez Šmidovnik in Stane Vlaj), ki so imeli ob odločbi ustavnega sodišča vrsto pomislekov in so ocenili, da se to spušča na politično področje. Tudi k prepričanju Marijana Pojbiča (SDS), da je ustavno sodišče naredilo napako, so še dodatno prispevali na seji odbora navzoči strokovnjaki. Poslanska skupina SDS po Pojbičevih besedah kakšne odločitve o tem, kako naj njihovi poslanci ravnajo na seji odbora, ni sprejela, temveč je prepustila, da ravnajo v skladu z razpravo.
Poslanska skupina DeSUS je sprejela odločitev, da se njihovi poslanci pri glasovanju vzdržijo, razlogov za takšno odločitev pa je po besedah člana odbora Matjaža Zanoškarja več. Tako so jih člani stranke opozarjali, da so proti ustanovitvi občine Ankaran oziroma da imajo enake pomisleke kot italijanska narodna skupnost. Poleg tega so v DeSUS prepričani, da je ustanavljanje občin pristojnost zakonodajne veje oblasti, v programu stranke pa imajo tudi jasno zapisano nasprotovanje drobljenju občin.
V LDS smo lahko slišali, da njihov član odbora Milan Gumzar ni bil seznanjen, ali se je koalicija v tem primeru dogovorila za enotno ravnanje, in je gledal, kako bodo ravnali drugi člani koalicije. A nihče od njih ni glasoval...
SLS: Pripravljena sta bila dva scenarija
Poslanec SLS Franc Bogovič je prepričan, da je bil scenarij koalicije in dela opozicije v vsakem primeru preprečiti ustanovitev občine Ankaran, na kar kažejo tudi enostranska pravna stališča, podana na seji odbora, dopustitev polemike o dvomu o odločbi ustavnega sodišča pa tudi drugi manevri, s katerimi so ustvarjali nejasnosti pri glasovanju o posameznih amandmajih in členih. Zaradi teh nejasnosti "in žal tudi nepozornosti je prišlo do vzdržanja pri glasovanju dveh poslancev SLS". Bogovič je prepričan, da sta bila za preprečitev ustanovitve občine Ankaran pripravljena dva scenarija: poleg scenarija v primeru vzdržanosti poslancev SLS tudi scenarij za primer njune podpore členu zakona.
Poslanska skupina SLS kot nesprejemljivo ocenjuje že postavljanje odločbe ustavnega sodišča pod vprašaj. Da bi popravili napako, storjeno na odboru, je včeraj zjutraj v parlamentarni postopek že vložila nov zakon, s katerim bi ustanovili občino Ankaran. Ob tem so predlagali, da ta predlog zakona, ki naj bi ga sprejemali po nujnem postopku, vloži vlada. Poslance je Bogovič pozval k razumu – občino Ankaran naj merijo z enakim metrom, kot so storili za občino Mirna.
Kumer: Resen precedens v delu državnega zbora
V poslanski skupini Zares ponovno vložitev novele zakona o ustanovitvi občin podpirajo. Že zjutraj je bil vodja poslanske skupine Franco Juri do ravnanja odbora in tudi članov Zares v njem (poleg Trofenika je član še Alojz Potočnik) zelo kritičen. Tudi Juri je prepričan, da je bil scenarij za tak razplet glede Ankarana pripravljen, in spominja, da so nekateri poslanci v zadnjih dneh intenzivno lobirali. Ob tem je posebej izpostavil poslanca SD Luka Jurija in poslanca narodnosti Roberta Battellija. "Majhna skupina poslancev vseh barv je onemogočila, da bi o ustanovitvi občine Ankaran odločal državni zbor," je poudaril Franco Juri, ki v takšnem ravnanju vidi tudi udarec avtoriteti ustavnega sodišča. Da je v tehtanju dveh vrednot – spoštovanja odločbe ustavnega sodišča in glasovanja po svoji vesti – vrednota spoštovanja odločbe ustavnega sodišča pomembnejša, je včeraj poudaril tudi predsednik DZ Pavel Gantar.
"Menim, da dileme, ali spoštovati odločbe ustavnega sodišča ali ne, ni in je ne more biti," nezadovoljstva včeraj tudi vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer ni skrival. Samovolja, kot se je izkazala na seji odbora za lokalno samoupravo, po njegovem prepričanju meče slabo luč na delo parlamenta. "Še več, člani odbora so s svojo odločitvijo odvzeli pravico glasovati o odločbi ustavnega sodišča preostalim 73 poslankam in poslancem. Gre za resen precedens v delu državnega zbora," je prepričan Kumer.
Nespodobna odločitev
Do ravnanja državnega zbora so kritični tudi pravni strokovnjaki. Tako profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič meni, da bi moralo zagretim privržencem in nasprotnikom ustanovitve občine Ankaran postati jasno, da od trenutka, ko je ustavno sodišče (po javni obravnavi, na kateri so bili v večini nasprotniki) odločilo v korist šibkejšega, niso več v igri argumenti za ali proti ustanavljanju občine Ankaran, temveč vprašanje, ali je odločba ustavnega sodišča zavezujoča za vse državne organe, vključno za državni zbor. "Kdor meni, da ni, se iz nasprotnika oblikovanja občine Ankaran spreminja ne le v nasprotnika neke ustavne odločbe, neke sestave ustavnih sodnikov in ustavnega sodišča kot institucije, temveč nasprotuje ureditvi, v kateri je ustava okvir in meja za delovanje vseh treh vej državne oblasti," poudarja Ribičič.
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič ocenjuje, da gre z vidika ustavnega prava nedvomno za klofuto odločbi ustavnega sodišča. Prepričan je, da je treba odločbo ustavnega sodišča spoštovati. Pri tem Kaučiča preseneča, da člani odbora niso zbrali niti toliko poguma, da bi glasovali, kar po njegovem mnenju kaže na neki scenarij, saj je takšna enotnost v našem državnem zboru sila redka. "Izvotlili so zakon, ga pustili praznega, visečega in s tem onemogočili odločanja na plenarni seji," poudarja profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Dodaja, da je to po poslovniku sicer ena od možnosti, vsebinsko pa je takšna odločitev za državni zbor, "milo rečeno, nespodobna".
