Finančni minister v odgovoru, ki obsega kar 141 strani in je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva, zagotavlja, da se je ministrstvo na zahtevo Računskega sodišča odzvalo pravočasno in primerno. Ministrstvo za finance je Računskemu sodišču tudi predložilo natančen terminski načrt, v katerem je treba izvesti posamezne dejavnosti in odpraviti morebitne nepravilnosti v zakonodaji.

"Ministrstvo za finance bo ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti dosledno izvršilo v skladu s sprejetimi sklepi. Hkrati pa je ministrstvo tudi v neposrednem stiku s številnimi drugimi ministrstvi, ki morajo pripraviti ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, z njimi sodeluje pri pripravi ukrepov oziroma svetuje s predlogi ustreznih rešitev. Pomislek Računskega sodišča, da ukrepi ne bi bili izvedeni, kot izhaja iz porevizijskega poročila, je zato odveč," je zapisano v pojasnilu.

"S tem poročilom želimo utemeljiti naše prepričanje, da nikakor ne drži trditev, da Ministrstvo za finance želi prikrivati stanje javnih financ. Transakcije povezane s SOD, d.d., ki jih Računsko sodišče obravnava v svojem revizijskem poročilu so računovodsko evidentirane, vendar na drugačen način, kot pričakuje Računsko sodišče," še pojasnjujejo s finančnega ministrstva.

Že sprejeti in načrtovani ukrepi omogočajo ureditev evidentiranja v poslovnih knjigah

Finančno ministrstvo trdi, da že sprejeti ukrepi in ukrepi, ki so načrtovani za letos tako na ministrstvu kot pri drugih ministrstvih, omogočajo ureditev evidentiranja agentskih poslov v poslovnih knjigah proračuna.

Predlagane rešitve pomenijo ureditev zatečenega stanja in ureditev knjigovodskega evidentiranja od leta 2011 dalje, ne posegajo pa v dosedanjo ureditev oz. ne omogočajo rešitev za nazaj.

Na finančnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da Računsko sodišče RS v zahtevi za predložitev odzivnega poročila ni zahtevalo nikakršnih popravljalnih ukrepov v zvezi s konkretnimi postopkom prodaje deleža v Splošni plovbi, ampak je primer tega posla izkoristilo za postavitev zahteve za celovito preureditev agentskih poslov, v katerih država nastopa kot naročnik.

Hkrati pa je računsko sodišče Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi izdalo priporočila, ki pa se na nanašajo na ureditev poslovanja obeh družb za vnaprej in ne posegajo v dosedanje posle oz. v ureditev že izvedenih poslov, poudarjajo na ministrstvu.

Ob tem ocenjujejo, da ima lahko izpolnitev zahtev računskega sodišča pomembne posledice na primanjkljaj državnega proračuna, kar mora finančno ministrstvo pri pripravi ukrepov za popravo nepravilnosti in proračuna upoštevati.

Za ustrezno oceno aktivnosti ministrsta je treba upoštevati vse naloge, ki jih tam izvajajo

Za ustreznost ocenitve aktivnosti ministrstva v zvezi z obravnavano revizijo je, kot menijo na finančnem ministrstvu, treba poleg priprave odzivnega poročila in popravljenih ukrepov upoštevati tudi vse ostale naloge, ki jih izvajajo na ministrstvu. Tu gre tako za izvajanje ukrepov za blažitev posledic finančne in ekonomske krize na javnofinačni položaj Sloveniji, pa tudi izvajanje specifičnih ukrepov za ureditev področij, na katere opozarja računsko sodišče.

Na ministrstvu za finance izpostavljajo, da aktivnosti, ki jih je izrecno naložilo računsko sodišče v obravnavani reviziji, ne zadoščajo za ureditev vseh poslov, ki jih v imenu in za račun države vodijo druge osebe. Hkrati pa na ministrstvu opozarjajo, da ne gre le za aktivnosti, ki sodijo v pristojnost finančnega ministrstva, ampak tudi številnih drugih resorjev.

Zato je ministrstvo vladi v okviru obravnave predloga odzivnega poročila glede predmetne revizije predlagalo, da vsem ministrstvom naloži analizo vseh poslov, ki se opravljajo kot agentski posli. V primeru, da se v analizi odkrijejo nepravilnosti, naj določijo rok za njihovo odpravo.

Temeljno razhajanje med pričakovanji računskega sodišča in stališči finančnega ministrstva pa je v mnenju ministrstva, da z računovodskimi navodili za knjiženje poslov, kjer družbe nastopajo v imenu in za račun države, ne moremo preseči določb zakonov. Ministrstvo za finance meni, da je potrebno razmerja urediti na način, da se najprej ugotovi dejansko stanje terjatev in obveznosti države do posameznega subjekta, ki posle izvaja v njenem imenu in za njen račun. Načeloma tudi zaradi izkazovanja poslovnih dogodkov v proračunu države po denarnem toku ni mogoče v državnem proračunu evidentirati poslovnih dogodkov, ki se niso tudi dejansko zgodili oz. v zvezi s katerimi v obravnavanem poročevalskem obdobju ni prišlo do denarnega toka.

Računsko sodišče je pozvalo k razrešitvi Križaniča zaradi ugotovitev kršitev obveznosti dobrega poslovanja

Računsko sodišče je sicer Pahorja k začetku postopka Križaničeve razrešitve pozvalo zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi.

Kot poglavitni razlog so navedli dejstvo, da ministrstvo kljub večkratnim opozorilom ni sprejelo ustreznih ukrepov glede urejenosti sistema evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države in občin. S tem je po oceni sodišča ohranilo nepreglednost javnih financ in nerealno izkazovanje dejanske zadolženosti države in občin.

V medijih so se nato pojavila številna ugibanja in izračuni, kakšen je ob upoštevanju vseh jamstev in dolgov državnih družb, kot je npr. Dars, dejansko javni dolg Slovenije, pri čemer se je začelo govoriti o številkah, ki presegajo omejitve v območju evra.

Na te trditve sta se že minuli teden odzvala državni statistični urad in finančno ministrstvo, ki sta pojasnila, kakšna pravila veljajo za poročanje o javnih financah znotraj EU in za kakšne številke pri dolgu gre. Danes bosta to storila še na posebni novinarski konferenci.