V parlamentarni proceduri je namreč tokrat za ustanovitev vsake od omenjenih dveh občin poseben predlog novele zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij.

Drugo branje zakonskega predloga, s katerim bi ustanovili občino Mirna, je odbor opravil že sredi lanskega leta, zaradi proceduralni zapletov pa je danes le še glasoval o njegovih členih in jih tudi sprejel. Drugače pa se je izteklo pri predlogu za ustanovitev občine Ankaran.

Slednjega je vlada predlagala po odločbi ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je DZ ravnal arbitrarno, ko omenjenih dveh občin ni ustanovil, čeprav je v postopku ugotovil, da območji izpolnjujeta pogoje. Na referendumih, ki ju je razpisal, pa so se tamkajšnji prebivalci večinsko izrekli za novo občino.

Člani odbora o tem zakonskem predlogu, za katerega je bila predvidena obravnava po skrajšanem postopku, danes vsebinsko praktično niso razpravljali. Potem ko so svoje stališče prestavili trije strokovnjaki Ivan Kristan, Janez Šmidovnik in Stane Vlaj, pa ob glasovanju o posameznih členih nihče od prisotnih članov ni glasoval ne za ne proti, zato ti niso bili sprejeti.

Kristan meni, da je ustavno sodišče poseglo v politično odločanje

Vsi trije na sejo vabljeni strokovnjaki so imeli ob odločbi ustavnega sodišča pomisleke. Kristan postavlja hipotezo, da je ustavno sodišče z zadnjo odločbo preseglo funkcijo kontrole ustavnosti zakona ter poseglo v politično odločanje in v ustavo. Ustavno sodišče je po njegovem poseglo v načelo delitve oblasti, zato po njegovem obstajajo utemeljeni razlogi, da DZ odločbe v ukazani obliki ne realizira.

Ustavno sodišče "ni le vsebinsko poseglo v zakonodajno funkcijo, spustilo se je celo na raven operativnega odločanja," je poudaril Kristan. Po njegovih besedah ustavno sodišče ni navedlo nobenega argumenta, zakaj naj bi DZ z zavrnitvijo zakona, s katerim bi ustanovili občini Ankaran in Mirna, kršil ustavo.

Sam je nasprotno prepričan, da neustanovitev omenjenih občin ne pomeni kršitev ustave, saj iz nje ne izhaja, da bi ti dve občini morali biti ustanovljeni. Poleg tega vidi tudi vsebinski problem, saj bi bila po njegovem izločitev občine Ankaran iz Mestne občne Koper objektivno škodljiva za Republiko Slovenijo kot državo.

Šmidovnik je opozoril, da gre za več kot vprašanje ustanovitve dveh občin, in sicer za sistemsko vprašanje. Če namreč obstaja pravica do lastne občine, je v tem postopku vloga vlade in DZ bistveno omejena. Opozoril je, da pravice do lokalne samouprave ne gre enačiti s pravico do lokalne samouprave, ki je zagotovljena s tem, da so na celotnem območju države občine.

Šmidovnik opozarja, da pravice do lastne občine ne poznajo nikjer

Pravice do lastne občine ne poznajo nikjer, pravi Šmidovnik in dodaja, da bi povzročila "velikanski kaos". Po tej odločbi ustavnega sodišča pa je ta pravica sedaj iztožljiva in če bomo ostali pri tem, bodo nastajale še nove občine. "Kar predstavljajmo si, da se nekdo loti Ljubljane," je dejal.

S to odločbo smo se po Šmidovnikovi presoji znašli v "slepi ulici" in ne more si predstavljati, da bi ta ureditev, ki jo sedaj uveljavlja ustavno sodišče, lahko obveljala. Kot pravi, je tako DZ pred zelo odgovorno nalogo.

Svojima predhodnikoma je pritrdil tudi Vlaj, ki je med drugim poudaril, da iz Evropske listine o lokalni samoupravi nikakor ne izhaja pravica do lastne občine. Opozoril je, da je evropski trend združevanje malih občin in oblikovanje močnih enot lokalnih skupnosti.

Primer Kopra po Vlajevem prepričanju odpira problem krize lokalne samouprave pri nas nasploh. Pri tem se Vlaju zdita nujna kritična analiza lokalne samouprave in sprejetje strategije njenega nadaljnjega razvoja.

Gregor Strmčnik namerava počakati na razvoj dogodkov v državnem zboru

Predloga za ustanovitev nove občine Ankaran sicer ni podprla niti komisija za narodni skupnosti, ki ga je obravnavala kot zainteresirano delovno telo. Ugotavljala je namreč, da bi se z deljenjem Mestne občine Koper (MOK) še dodatno pospešila asimilacija italijanske narodne skupnosti.

Vodja pobude za ustanovitev občine Ankaran Gregor Strmčnik dogajanja na odboru za zdaj še ne komentira. Kot je dejal za STA, bodo počakali na razvoj dogodkov v državnem zboru oziroma na uradno stališče, kako bo z nadaljnjim zakonodajnim postopkom ustanavljanja občine Ankaran.

Sicer pa večina na odboru ob koncu današnje seje ni sprejela predloga za javno predstavitev mnenj o predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, kar so predlagale opozicijske poslanske skupine SDS, SLS in SNS. Z drugo obravnavo zakona bo tako odbor začel v sredo, ko bo ob 14. uri nadaljeval danes začeto sejo.