Novak je na zaslišanju spregovoril o posojilih, ki jih je Media Polis dajala, član komisije Anton Anderlič (LDS) pa ga je vprašal, ali se je med posojilojemalci znašla tudi politična stranka. Novak je pojasnil, da so z eno politično stranko tudi poslovali, ker pa stranka ni bila takoj sposbna poplačati storitev, je prišlo do nekajmesečnega posojila. Na tej točki je Župevčeva sejo zaprla za javnost.

Malo pred tem je Novak sicer članom komisije razložil, da so za SDS opravljali zakup medijskega prostora za potrebe "ene ali dveh volilnih kampanj".

Že na začetku zaslišanja pa je Novak razkril, da so posojilo dali tudi izdajatelju Slovenskega tednika, podjetju Progresija. Predsednica komisije Melita Župevc (SD) je namreč Novaku dejala, da je direktor podjetja Progresija Andrej Lasbaher dobil dve posojili, eno v višini 650.000 evrov, drugo pa še za 30.000 evrov višje. Novak je potrdil, da je eno od teh posojil prispeval Media Polis, a dodal, da sta se s tem ukvarjala Suzana Mihelin Ritlop in Božidar Novak.

Del posojila, nekaj čez sto tisočakov, so vrnili, je še pojasnila priča in dodala, da posojila dajejo tudi drugim podjetjem, vendar ne tako visoka. Proti Progresiji so vložili tožbo, vendar so jo umaknili, saj da so ugotovili, da od podjetja ne bodo mogli nič izterjati in da bi s tem imeli le stroške.

Raščan prepričan, da mu bo Teršek denar vrnil

Lastnik in direktor Dela Revij Matej Raščan pa je potrdil navedbe direktorja izdajatelja brezplačnika Ekspres Roberta Terška, da mu je posodil 300.000 evrov. Raščan je zatrdil, da je šlo za prijateljsko posojilo in da s podrobnostmi, zakaj Teršek denar potrebuje, ni bil seznanjen.

Po Raščanovih besedah je Teršek, s katerim se poznata že vrsto let, dejal, da pripravlja projekt, za katerega verjame, da bo uspešen, ni mu pa predstavil podrobnosti. Z njimi se Raščan tudi ni ukvarjal, je pojasnil pred komisijo, ki preiskuje izdajanje brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, saj je bil takrat zaposlen s svojimi projekti, denimo konsolidacijo lastništva v Delu Revije.

Denar mu je tako posodil na prijateljski osnovi, v večkratnih zneskih. Del posojila je šlo kar z njegovega osebnega računa, del pa s podjetja, ki je v Raščanovi 100-odstotni lasti, in sicer podjetja Monera. Teršku zaupa, je dejal Raščan, to, da je denar posodil, pa je njegova osebna odločitev.

Raščan zato tudi verjame, da mu bo Teršek ves denar vrnil, čeprav ga je član komisije Tadej Slapnik (Zares) povprašal, ali lahko pričakuje povrnitev dolga, glede na to, da je Teršek učitelj športne vzgoje, ki na mesec zasluži nekaj čez tisoč evrov.

Direktor Dela Revije mu je pojasnil, da je Teršek del posojila že vrnil in da verjame, da bo tudi preostalo, čeprav nekega načrta vračanja denarja nista naredila. A Slapnik mu je odvrnil, da te zgodbe, da je denar posodil prijatelju, "ne bo kupil". Raščan mu je odvrnil, da pravljic ne prodaja, vendar da ima vsak pravico, da zadeve razume po svoje.

Člane komisije so zanimala tudi pojasnila glede navedb v časopisu Delo o domnevni povezavi med Petrolom, Delom Revije in brezplačniki. Raščan je razložil, da je trgoval z delnicami Petrola, da jih ima tudi sedaj nekaj v lasti, vendar da to nima nobene povezave z brezplačniki.

Raščan je pred komisijo tudi potrdil, da je bil v stiku z Andrejem Lasbaherjem, direktorjem izdajatelja Slovenskega tednika. Vendar je Lasbaher takrat nastopal kot predstavnik podjetja Petindvajset, je razložil Raščan, beseda pa je tekla o zakupu oglasnega prostora, a do poslovnega sodelovanja ni prišlo.

100.000 evrov so že vrnili

Nekoliko pa se je zapletlo pri naslednjem zaslišanju, saj je direktor Media Polisa Marjan Novak kot svojega pooblaščenca pripeljal Boštjana Penka. Penko pa je kot pooblaščenec na zaslišanju pred komisijo zastopal tudi Lasbaherja, ki je bil delno zaslišan na zaprti seji.

Predsednica komisije Melita Župevc (SD) je bila nad povedanim vidno zadovoljna, in dodala, da po današanjem zaslišanju Novaka in tudi Raščana ni potreben noben dodaten komentar. Menila je, da sta današnji priči povedali zelo pomemben del zgodbe, Novak naj bi za komisijo zgovorne informacije posredoval tudi na zaprtem delu seje.

Pred zaslišanjem Novaka se je nekoliko zapletelo, saj je Novak kot svojega pooblaščenca pripeljal Boštjana Penka. Penko pa je kot pooblaščenec na zaslišanju pred komisijo zastopal tudi Lasbaherja, ki je bil delno zaslišan na zaprti seji. Predsednica komisije je zato za 20 minut zaprla sejo, člani pa so sklenili, da se zaslišanje nadaljuje. Penka so kljub temu opozorili, da je dolžan varovati podatke, ki so bili razkriti na zaprtem delu zaslišanja Lasbaherja.

Na zaslišanje čaka še nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor Damijan Koletnik, predsednik uprave holdinga Zvon Ena Simon Zdolšek pa se je opravičil.

Anderlič: SDS se boji novih razkritij v zvezi z brezplačniki

Stališče poslanca SDS Aleksandra Zorna o inkvizicijskih namenih komisije o brezplačnikih je žaljivo in nevredno kulturnika, ki v komisiji ni želel sodelovati, je v sporočilu za javnost zapisal poslanec LDS Anton Anderlič. Anderlič hkrati meni, da se SDS boji novih razkritij komisije.

Poslanec se je namreč vprašal, kdo se novih razkritij boji. Po njegovem mnenju je za odgovor treba le pogledati "kdo je ta, ki s takšno gorečnostjo napada tiste, ki želijo ozadja raziskati". Člani komisije so računali na močne odpore dela politike in njim naklonjenih medijev, piše Anderlič, a dodaja, da niso pričakovali tako zelo uglašeno orkestrirane gonje, polne grobih osebnih diskvalifikacij in nizkotnosti.

Tukaj se po Anderličevih besedah počasi razkriva, zakaj SDS in njeni medijski sateliti s takšno ihto in vedno pogosteje šikanirajo člane preiskovalne komisije in redke novinarje, ki se trudijo priti zgodbi z brezplačniki do dna. Ni druge razlage kot te, da se bojijo novih zaslišanj in novih razkritij, je prepričan.

V SDS naj bi tako "pod lažno pretvezo zaščite novinarske svobode" branili ista omrežja, ki so v letih 2007 in 2008 odločila za "premišljeno gverilsko medijsko vojno". Pri tem so domislili vire financiranja in našli denar, izkoristili vpliv v državnih podjetjih, izumili očitno slamnata podjetja, slamnate lastnike in novinarje, ki to niso, je še opozoril poslanec LDS.

Namen komisije pa je odkriti prav ta politična ozadja. Ob tem Anderlič zavrača očitke glede brezplačnika Dobro jutro, ki jih je slišati predvsem od Zorna. Po Anderličevih besedah je argument o tem, da je komisija ustanovljena za zakritje ozadja delovanj drugih brezplačnikov, "v svoji komičnosti pomilovanja vreden in v stranki SDS z njim le izkazujejo svoje strahove in nizke standarde racionalnosti". Če jih ne bi bilo strah delovanja naše komisije, bi v njej še sodelovali, je še zapisal Anderlič, sicer član omenjene komisije.

Župevčeva že decembra najavila zaslišanje "glavnih posojilodajalcev"

Predsednica komisije Melita Župevc (SD) je že decembra napovedala zaslišanje "glavnih posojilodajalcev", ponedeljkovo Delo pa razkriva povezave med omenjenimi podjetji in brezplačnikoma. Po njihovih navedbah naj bi konec leta 2006 in v začetku leta 2007 iz Avstrije v Slovenijo prišlo za približno štiri milijone evrov gotovine. Ta denar naj bi bil povezan s financiranjem brezplačnikov.

Kmalu po tem, ko je v Slovenijo prišla domnevno zadnja pošiljka denarja, se je začel mesec najintenzivnejšega sovražnega prevzema Petrola, v katerem je med drugim sodeloval Julius Fond. Denar za prevzem mu je posodil holding Zvon Ena, temu pa Dravske elektrarne Maribor, navaja Delo.

Oba sklada, Julius in Zvon Ena, sta bila med posojilodajalci Progresije, ki je izdajala brezplačnik Slovenski tednik. V eni izmed manjših "izmenjav" svežnjev Petrolovih delnic pa je sodeloval tudi Matej Raščan, ki je Robertu Teršku posodil denar za brezplačnik Ekspres.

Pričakovati je, da bodo današnje priče odgovarjale tudi na vprašanja v zvezi s tem. Sicer pa so člani komisije nazadnje zaslišali prokurista Pošte Slovenija Matjaža Andrica, ki je menil, da bi se Pošta dolgovom v poslu s Progresijo lahko izognila.