Tako deklaracija, ki naj bi jo državni zbor obravnaval na seji konec meseca in ki odpira institucionalne možnosti za delovanje manjšin s področja nekdanje Jugoslavije v slovenskem kulturnopolitičnem prostoru, v parlamentu dobiva široko podporo, ki spominja na "narodno enotnost". Poslanci SDS so besedilo, ki ga je že novembra podpisalo sedeminštirideset koalicijskih poslancev, lani sicer zavrnili, po četrtkovem srečanju s predstavniki Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji (Exyumak) pa so mnenje spremenili.

Kot smo izvedeli, je Zveza zvez po prvotni zavrnitvi podpore deklaraciji, ki jo je kot prvopodpisani predlagal poslanec SD Miran Potrč, strankam SDS, SLS in SNS poslala predlog za pogovor in SDS se je odzvala. "Ker si Zveza zvez ne želi podpore svojim prizadevanjem, ki bi hkrati slovensko nacijo delila, se je obrnila s prošnjo in predlogom za podporo tudi na opozicijske stranke v državnem zboru," so pojasnili. Na Dnevnikova vprašanja o sestanku so odgovorili, da "ocenjujejo, da gre za prelomni in zgodovinski dogodek". Pravijo, da so "uspeli prepričati tudi to stranko, da narodnostna vprašanja ne sodijo v sfero klasične politike, temveč naj bi bila ta kot politično nevtralna tematika iz nje izvzeta", kar je, kot pravijo "tudi sicer v duhu ustave in humanističnih razvojnih perspektiv". Predsedstvo Zveze zvez se je v posebni izjavi za javnost SDS zahvalilo za podporo. Poslanka SDS Eva Irgl je včeraj povedala, da je bil pogovor s predstavniki narodov nekdanje Jugoslavije "konstruktiven, a tudi polemičen". "Zedinili pa smo se, da deklaracija sledi nekaterim evropskim smernicam in prinaša sožitje med narodnostmi v državi. Zato jo bomo v SDS podprli," je dejala poslanka.

"Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi želimo v svoji novi državi, Republiki Sloveniji, ohranjati svojo lastno narodnostno pripadnost," so sporočili z Zveze zvez. Od njih smo še izvedeli, da se jim je "uresničila želja po povezovanju siceršnjih političnih nasprotnikov v DZ glede deklaracije". Predlog deklaracije sedaj potencialno podpira 74 poslank in poslancev oziroma 82 odstotkov vseh.

Miran Potrč je včeraj dejal, da je odločitve poslancev SDS vesel, da pa ga poteza ne preseneča. "V dosedanjih razpravah v zvezi z deklaracijo in tudi v zvezi z zakonom o RTV (ki je bil na referendumu zavrnjen - op. p.) poslanci SDS niso rekli, da ne morejo podpreti ideje, da bi se na določen način posebej uredile pravice narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji." Potrč še pravi, da bi "bilo škoda, če ob podpori predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti, varuha človekovih pravic, predsednika države, predsednika vlade in mednarodne skupnosti v državnem zboru ne bi dosegli tega soglasja".

Po zadnjem štetju iz leta 2002 se je za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije opredelilo približno enajst odstotkov prebivalcev Slovenije, ki pa razen individualnih pravic posameznikov nimajo institucionalnih možnosti za urejanje kulturnega in političnega položaja svojih skupnosti. Parlament bo z deklaracijo vlado pozval k ureditvi tega področja.