Slednja je v svoji odstopni izjavi med drugim zapisala: "Občutek imam, da aktivnosti niso več usmerjene v dobro otrok." Na Unicefu Slovenije se bodo na novinarska vprašanja odzvali v zakonitem roku sedmih dni, pojasnjuje predstavnica za odnose z javnostmi Mateja Kozole, saj je "pri osebi, ki je naš uradni govorec, v. d. izvršni direktorici Alenki Jež Heinc" prišlo do tragedije v družini. Nekdanja predsednica Unicefa Slovenije Andreja Černak Meglič je prepričana, da se da stanje in ugled organizacije popraviti, a le z ustrezno ekipo ljudi. "Takšno, ki bo delala s srcem, tako, kot smo mi."
Dogodkov v Unicefu sicer Černak-Megličeva ne želi komentirati, vendar je ob njih neizmerno žalostna. "Unicef je moj otrok, deset let sem zanj delala z dušo in srcem," pravi. Takratni ekipi so bile pomembne vrednote, plemenito poslanstvo njihovega dela, ne pa plačilo dela in nadure. "Z ambasadorji smo tesno sodelovali, če smo mi predstavljali razum organizacije, so bili oni njeno srce," se spominja in dodaja, da so se med njimi razvili tudi pristni prijateljski odnosi. "Ambasadorji so fenomenalna ideja, saj so močno okrepili prepoznavnost programa, v katerem so sodelovali. Vanj so vložili ure in ure prostovoljnega delovanja!"
Ambasadorki ostali brez pojasnil
Zupančičeva piše, da je bila včasih redno seznanjena z vsemi dejavnostmi in s finančnimi poročili, saj je želela vedeti, kam gre denar darovalcev. V zadnjih letih pa se je močno povečalo število zaposlenih, sodelovanja z ambasadorji pa skorajda ni bilo več. Govorice o nepravilnosti poslovanja ostajajo nepojasnjene, neprijetna vprašanja pa so pogosto naslovljena na ambasadorje, dodaja Mavričeva. Med govoricami o nepravilnostih so bile denimo "nepravilnosti v finančnih poročilih, enoletno brezobrestno posojilo Pošti Slovenija v višini 22.000 evrov, na problem prekomerne porabe sredstev namenjenih promociji v višini 18.000 evrov in snemanje spota v višini 18.000 evrov ter za uničevanje neprodanih voščilnic".
Dvomi o pravilnosti poslovanja so se pojavili že pred slabima dvema letoma. Prihodki, ki jih je izkazovalo finančno poročilo mednarodne organizacije Unicef, in tisti, ki jih izkazovalo poročilo Unicefa Slovenije, se namreč niso ujemali, in sicer kar za 200.000 evrov za leto 2007. A pristojni v Unicefu v Sloveniji in v Ženevi so takrat zatrdili, da ni šlo za nepravilnosti, pač pa za drugačne računovodske standarde, tečajne razlike in termin pripravljanja poročil. Takratna predsednica Unicefa Slovenije Zora Tomič je zatrdila, da vsa letna poročila revidira tudi zunanja revizijska hiša in jim je do zdaj vedno izdala pozitivno mnenje. Poročila nacionalnih odborov pregledajo tudi v Ženevi.
Težave z volitvami
Pred tem so se notranja nesoglasja v slovenskem Unicefu vrtela predvsem okoli volitev in članstva. Pred štirimi leti so se pojavili dvomi, da je bila volilna skupščina sredi leta 2005 legalna in legitimna, saj je bila po mnenju članov zaznamovana z mnogimi nerodnostmi. Svojo navzočnost je denimo prijavilo kar 220 članov, čeprav dvorana s 160 sedeži ni bila popolnoma polna. Predsedniška kandidata Zora Tomič in Željko Cigler sta se za nove člane močno potrudila in v dveh mesecih je članstvo naraslo s 369 na 502 člana, privrženci Tomičeve naj bi jih nabirali med sorodniki, Cigler pa naj bi iz Celja pripeljal precej mladine. Mnogi so trdili, da se jim ob včlanjenju ni bilo treba niti identificirati. Zapletlo pa se je že pri Ciglerjevi kandidaturi - nekateri so si enoletno članstvo, zapisano v statutu, razlagali kot nepretrgano enoletno članstvo pred vložitvijo kandidature, Cigler pa kljub večletnemu članstvu zaradi dveletnega premora po njihovem za predsednika sploh ne bi mogel kandidirati.
Poplačani s plemenitostjo ali denarjem?
Prah pa je v slovenskem Unicefu že dolgo dvigovala tudi nagrada za opravljanje dela takratne predsednice Zore Tomič. Ta je, kot smo poročali, znašala okoli milijon tolarjev letno. Čeprav so aprila leta 2005 člani IO Unicefa Slovenije ocenili in v osnutek izjave za javnost zapisali, da je izplačevanje nagrade predsednici na podlagi veljavnih aktov upravičeno, vendar nagrada ni bila izplačana na ustrezen način - v obliki avtorskega honorarja. Čez dober mesec pa sta pred volitvami oba kandidata, Cigler in Tomičeva, zatrdila, da bosta svoje delo opravljala brezplačno.
Pred omenjenimi volitvami leta 2005 so slovenski Unicef pestile zelo resne notranje težave in vse slabši odnosi. Da bi jih zgladili, so najeli podjetje Socius, ki je za zaposlene pripravilo seminar o urejanju notranjih odnosov, kar jih je stalo 1,7 milijona tolarjev. Vendar je takratna izvršna direktorica Unicefa Maja Vojnovič zatrjevala, da izobraževanje ni obsegalo zgolj področja urejanja medsebojnih odnosov, temveč tudi projektni menedžment, vodenje oddelkov... Potekalo je v petih seminarskih sklopih, kar je zneslo 170.000 tolarjev na zaposlenega oziroma 34 tisočakov na seminar. Poleg tega je šel kot zatrjuje denar iz posebnega sklada, ki so ga oblikovali, ko je Unicef dovolil nacionalnim odborom, da od prodaje zadržijo nekoliko višji odstotek. Niso torej "zajedali" v tekoče stroške, je poudarjala.
Pred desetimi leti pa je naše bralce zmotil nakup in obnova stare vile ob Celovški z bleščečo bakreno streho, v kateri si je prostore uredil slovenski odbor za Unicef. Ceneje je bilo kupiti stavbo in jo obnoviti, kot pa najeti, so odgovarjali v Unicefu. Za to so porabili 90 milijonov tolarjev, dobrih tristo kvadratov so zasedli skladišče, šest zaposlenih in trije sodelavci.
