Komisija je v današnjem sporočilu za javnost zapisala, da so bili zaostanki posredno razvidni tudi iz letnih poročil komisije, ki jih je obravnaval in sprejemal državni zbor tako v prejšnji kot v novi sestavi. Novo vodstvo komisije "z vso odgovornostjo" meni, da je zaostanek 1400 prijav v večji meri posledica objektivnega dejavnika izrazitega pomanjkanja podpore delovanju komisije s strani politike v letih 2004-2008.

"V tem času je bila komisija namreč kadrovsko in finančno tako oslabljena, da ni mogla resno izvajati svojih nalog. Komisija prav tako zavrača kakršna koli pavšalna obtoževanja o pristranskem delu pri obravnavi prijav," poudarjajo v sporočilu. Ob tem komisija opozarja na nevarnost, da se delo na področju omejevanja korupcije ponovno uporabi in zlorabi za interese političnega boja.

Novo vodstvo komisije je po prevzemu funkcije zaznalo jasno potrebo po drugačnem pristopu glede obravnave prijav v smislu nujnosti informatizacije, preglednosti in določanja prioritet na podlagi preglednih objektivnih kriterijev. S tem v zvezi je komisija že sprejela tudi nekaj internih aktov ter metodologijo odpravljanja zaostankov.

Komisija že dva meseca intenzivno in v sodelovanju z drugimi nadzornimi institucijami pripravlja sveženj ukrepov, za katere meni, da bi jih morala odgovorna država čim prej sprejeti z namenom bolj učinkovitega omejevanja korupcije, zavarovanja javnega interesa in financ ter dviga integritete javnega sektorja.

Komisija napoveduje, da bo predloge predstavila tako vladi kot poslancem, že pred časom pa je napovedala, da bo z namenom vzpostavljanja maksimalne pravilnosti delovanja izvedla zunanjo revizijo svojega preteklega poslovanja, v prihodnje pa bo take revizije izvajala enkrat letno. Komisija sicer pri svojem delu pričakuje maksimalno podporo vseh nosilcev moči, tako tistih v vladi kot v opoziciji.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je v sredo na novinarski konferenci dejal, da so o imenovanju novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije prišli na dan podatki o nepravilnostih, ki so se dogajale v času, ko je komisijo vodil Drago Kos. Po Gorenakovih besedah poročanje nekaterih medijev govori o tem, da je Kos pustil v omarah okoli 1400 nerešenih prijav korupcije, ki niso bile niti zabeležene niti vpisane in o njih ni bila vodena nobena evidenca.