Države se za tovrstne programe odločajo predvsem zaradi naraščanja smrtnih primerov (predoziranje), okužb v povezavi s souporabo injekcijskega pribora in nevarnosti okužb med splošno populacijo zaradi odvrženih igel.
Pri vbrizgu negovalec in socialni delavci
"Varne sobe so namenjene injicirajočim uporabnikom nedovoljenih drog. Gre za program pod nadzorom, ki ga vodijo strokovni delavci, izvajajo pa ga predvsem nevladne organizacije," piše v programu, ki ga je ministrstvo za zdravje pripravilo v sodelovanju z devetimi ministrstvi, različnimi nevladnimi organizacijami in Inštitutom za varovanje zdravja RS. Če bo program doživel podporo v državnem zboru, bi se tako Slovenija pridružila Švici, Nemčiji in Nizozemski, kjer programi varnih sob delujejo že vrsto let. V Švici so na primer prve varne sobe vzpostavili že sredi osemdesetih let in jih do danes odprli že sedemnajst, medtem ko v Berlinu trenutno delujejo tri varne sobe. Vanje se zateka približno petsto uporabnikov heroina, pri vbrizgu pa so prisotni negovalec in socialni delavci, ki lahko z odvisniki navežejo bolj oseben stik in jim tako tudi učinkoviteje pomagajo v boju z odvisnostjo.
Kot nam je povedal Jože Hren z ministrstva za zdravje, bi bilo najbolje, če bi tovrstne programe vzpostavile nevladne organizacije, ki že vzdržujejo stike in verodostojnost pri uporabnikih drog. "Treba pa je zagotoviti vse pogoje in standarde za izvajanje tovrstnega programa. Zaposleni morajo biti za to usposobljeni, na voljo pa morajo biti tudi najvišji higienski standardi," pravi Hren. Dodajmo, da gre pri varnih sobah za drage programe, saj mora biti osebje na voljo odvisnikom tudi v nočnem času, ponekod (Frankfurt) pa morajo organizacije zagotoviti tudi varnostne službe, da ne bi prišlo do preprodaje drog in ostalih nevšečnosti v neposredni bližini centrov.
Prvi poskus padel v vodo
Čeprav so bile varne sobe omenjene že v nacionalnem programu za obdobje 2004-2009, do njihove vzpostavitve ni prišlo. "S tem nacionalnim programom ni bilo nič narobe, vendar mu akcijski načrt ni sledil. Menimo, da tudi zaradi ukinitve urada za droge, ki bi moral skrbeti za koordinacijo vseh zadev. Nevladne organizacije smo z njegovo ukinitvijo izgubile neki naslov, s katerim bi se lahko pogajale," pravi predsednik društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma Borut Bah, ki zagovarja uvedbo varnih sob. "Program bi pri nas izvajali, vendar to v tem trenutku sploh ni toliko pomembno. Najpomembneje bi bilo, da bi ta projekt, pri čemer gre za zdravstveno in ne toliko socialnovarstveno usmerjen program, sprejeli in da se začne tudi izvajati. Pri nas dajemo uporabnikom drog vse vrste informacij o varnejšem injiciranju, na koncu pa jih napotimo v nesterilno okolje. Gre za dvojno vlogo. Na eni strani prepričujemo uporabnike, naj droge uporabljajo v čim bolj varnih razmerah, hkrati pa vemo, da jim tega ne moremo zagotoviti. Varne sobe so zato nadgradnja naših programov," zaključuje Bah. Če bodo poslanci potrdili projekt varnih sob, bodo morala ministrstva temu programu prilagoditi zakonodajo in mu zagotoviti tudi finančno podporo.
Dodajmo, da Organizacija združenih narodov (OZN) s svojim Mednarodnim odborom za narkotične droge (INCB) izrazito nasprotuje programu varnih sob. Države, ki izvajajo tovrstne programe, obravnava kot kršiteljice, ker kršijo člene konvencij na področju drog. Konvencija iz leta 1961 namreč prepoveduje omogočanje uporabe drog. Nazadnje je bila na zasedanju komisije za droge močno kritizirana ugledna članica OZN Norveška, ki je s politično voljo in strokovnimi argumenti dve leti poskusno izvajala program varnih sob.
