Bulmastifi - izgubljena priložnost pravne države

Drago Kos: Na srečo je odločitev tožilstva, da zavrže večino kazenskih ovadb v zadevi Bulmastifi, povzročila majhen revolt, ki lahko, upam vsaj, pripelje do tega, da se bodo odprli tudi ljudje, ki doslej niso kaj dosti povedali, in da bo to tožilstvu olajšalo delo. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Na delo tožilstva in policije ne moremo vplivati," je dejal, čeprav ga takšen razplet po drugi strani niti ni presenetil. "Ob pristopu policije v tej zadevi je bilo hitro jasno, da bodo tudi najboljši tožilci iz tega težko potegnili kaj uporabnega za nadaljnje postopke," je bil kritičen Kos.

Toda le nekaj dni kasneje je tožilstvo poskrbelo za nov preobrat: na podlagi novih okoliščin, za katere je izvedelo iz medijev, je sklenilo, da bo zavržene kazenske ovadbe znova vzelo pod drobnogled.

Sta tožilstvo in policija v zadevi Baričevič padla na izpitu?

Da, vendar ne v tistem delu, ki se nanaša na ogled pri garaži, kjer so bulmastifi do smrti zgrizli lastnika. Prepričan sem, da tudi če bi bilo tožilstvo obveščeno o sumu zlorabe psov, se ogleda kraja dogodka ne bi udeležilo, zato so očitki v zvezi s tem navadno mlatenje prazne slame. Na takšne zadeve tožilci in preiskovalni sodniki zelo redko, če sploh, hodijo. In nobenega razloga ni, da bi dvomili o postopkih na kraju dogodka, saj je bilo tam preprosto preveč policistov in forenzikov, da bi se lahko kar koli prikrilo. Vprašanje je tudi, kaj bi se sploh lahko prikrilo, kajti psi so mrtvi, prav tako njihov lastnik. Kar koli se je dogajalo pri garaži, je zaradi tega dejstva s kazenskopravnega vidika nepomembno, javnosti pa nima smisla hraniti s temi podatki.

Je bolj kot dogajanje pri garaži pomembno to, kar se je dogajalo v postopku vračanja psov lastniku?

Po mojem je to dosti bolj problematično in pomembno. Namreč, če psi ne bi bili vrnjeni - in po moji oceni ter po oceni vrste strokovnjakov nikakor ne bi smeli biti - tragedije dr. Baričeviča ne bi bilo. Tu je ključ zgodbe. Številne na videz nepomembne malenkosti so na koncu pripeljale do tega, da so bili psi vrnjeni, to pa je posredno povzročilo tudi tragični konec tako za Sašo Baričeviča kot za pse same.

In kdo je kriv za to?

Ministrstvo za kmetijstvo, ki je sprejelo odločitev o vrnitvi psov namesto o njihovi usmrtitvi, kar bi bilo edino pravilno. Moram reči, da tako dobro organizirane in tako dobro izvedene akcije, kot je bila pomoč Saši Baričeviču pri vračanju psov, že dolgo nisem videl. V komisiji za preprečevanje korupcije smo ugotovili različne poskuse vplivanja tako na odločitev veterinarske uprave kot tudi ministrstva. Tudi iz vrst politikov jih je bilo veliko.

Poznate imena tistih, ki so pritiskali?

Seveda jih poznam, a o tem ne bom govoril, saj to niso bili tako močni poskusi, da bi lahko zaradi njih kdor koli resno zanemaril svojo dolžnost. So pa bili, vsaj po odkritjih komisije, na kmetijskem ministrstvu pritiski veliko konkretnejši.

Roman Pečkaj, ki je bil v času vračanja psov Baričeviču vodja pravne službe na kmetijskem ministrstvu, že od začetka junija ni več na tem položaju. Se vam zdi to pomenljivo?

Tega nisem vedel. Je pa vprašanje, koliko so bile njegove odločitve v tistem času sploh plod njegove proste volje.

Torej lahko javni uslužbenec dela v nasprotju s tem, kar mu veleva stroka?

Mislim, da je zgodba z bulmastifi dokaz, da se to dogaja.

Tožilstvo je zavrglo pet vaših kazenskih ovadb v zadevi Bulmastifi in postopek nadaljuje le proti kinologoma Alenki Černe in Rajku Rotnerju ter odvetniku Miru Senici. Je vaša komisija zaslišala tudi omenjena kinologa?

Ker drugih pooblastil nismo imeli, smo se pogovarjali le s tistimi, ki so nam bili pripravljeni kaj povedati. In moram reči, da je eden od teh kinologov zelo korektno in z zelo veliko stopnjo pripravljenosti sodeloval v naših postopkih. Jasno se je pokazalo, da je bil v tem primeru zaveden. Toda zaradi tega stopnja njegove odgovornosti ni nič manjša.

Ni pa prav, da so v postopku na tožilstvu ostali le ljudje, ki so imeli pri vrnitvi psov stransko vlogo. O vrnitvi je namreč odločalo kmetijsko ministrstvo, ki bi mu zato morala tako policija kot tožilstvo posvetiti več pozornosti.

Tudi nekdanjemu kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku?

Pri tako odmevni zadevi ne more biti nihče izvzet.

A na srečo je odločitev tožilstva, da zavrže večino kazenskih ovadb v tej zadevi, povzročila majhen revolt, ki lahko, upam vsaj, pripelje do tega, da se bodo odprli tudi ljudje, ki doslej niso kaj dosti povedali, in da bo to tožilstvu olajšalo delo.

Zakaj tisti, ki o tem primeru kaj vedo, molčijo?

Komisija za preprečevanje korupcije je imela kar precej sreče glede tega, saj so nam ljudje kar veliko povedali. Je pa vprašanje, zakaj vsega, kar vedo, niso želeli izpovedati tudi policiji. Vem, da je glede tega še kar nekaj rezerve in da bi tožilstvo lahko pridobilo še kakšno pričo. Zgodbo bi namreč lahko pripeljali do konca le, če bi preverili vse navedbe, tako tiste v smeri vračanja psov kot tudi tiste glede domnevnih pritiskov - tudi na politične stranke in novinarje - v smeri ustavljanja kogar koli pri delu. Vsa ta opozorila bi morala policiji dati vedeti, da ne gre zgolj za eno od zadev, s katero se ukvarjajo, ampak da gre za zelo pomembno zadevo.

Se strinjate s pravnikom dr. Rajkom Pirnatom, da je bila afera Bulmastifi zelo uničujoča za zaupanje ljudi v institucije pravne države?

Zagotovo in ravno to me najbolj boli. Kazenskopravno gre za zelo banalno zgodbo, a s katastrofalnimi posledicami in s primesmi vsega, kar ljudje radi gledajo, poslušajo in berejo: kri, korupcija... Toda od komisije za preprečevanje korupcije naprej ni imel nihče dovolj posluha, da bi zaznal, da gre za tako pomembno stvar, ki lahko vpliva tudi na odnos ljudi do institucij pravne države.

Kam bi uvrstili afero Baričevič v primerjavi z drugimi zadevami, ki jih je protikorupcijska komisija obravnavala v času, ko ste jo vodili?

Uvrstil bi jo v poglavje z naslovom Izgubljena priložnost pravne države. V tej zgodbi se je res dalo kaj narediti. Ljudje so zelo čakali na ugotovitve preiskav in drugačen rezultat bi vsaj deloma povrnil zaupanje ljudi v pravno državo, a je dosedanji razplet nezaupanje le še poglobil.