"Občutek je, da je večina evropskih držav - ene bolj izrecno, druge bolj po ovinkih - proti temu, da bi se na evropskem ozemlju gojili gensko spremenjeni organizmi," je povedal minister Žarnić ob robu zasedanja v Bruslju.
To nasprotovanje je sicer po ministrovih besedah predvsem posledica odpora prebivalstva do gensko spremenjenih organizmov in ne temelji na znanstvenih osnovah. "A tudi odpor ljudi je treba upoštevati," je poudaril slovenski minister.
Na vprašanje, ali je tudi Slovenija med glasnimi nasprotnicami, je minister odgovoril, da je bil dovolj glasen. "Evropa ima dovolj biotske raznovrstnosti, da ne potrebuje gensko spremenjenih organizmov," je dodal.
Okoljski ministri so govorili o predlogu Evropske komisije, naj imajo države članice možnost, da se odločijo, ali bodo dovolile, omejile ali prepovedale gojenje GSO na svojem ozemlju ali delu ozemlja.
Države članice sicer ne glede na svoja stališča do GSO menijo, da je predlog komisije pravno vprašljiv. To je potrdila tudi pravna služba Sveta EU, ki je ocenila, da je predlog v protislovju s pravili Svetovne trgovinske organizacije in notranjega trga EU.
Kaj se bo zdaj zgodilo s predlogom, je težko napovedati. Iskanje pravne podlage se nadaljuje, veliko je odvisno tudi od prihodnjega, madžarskega predsedstva. Madžarska in Avstrija sta sicer v Evropski uniji najbolj zagreti nasprotnici GSO.
Poleg tega so nevladne organizacije nedavno zbrale milijon podpisov ljudi za moratorij na nove odobritve gensko spremenjenih pridelkov, dokler ne bo zagotovljeno zanesljivo preverjanje njihove varnosti za zdravje in okolje.
S to peticijo želijo njeni organizatorji v okviru državljanske pobude Evropsko komisijo pozvati, naj pripravi predlog za opredelitev take evropske zakonodaje, ki bo skladna z željo najmanj milijona Evropejcev.
Ministri so sicer danes dosegli dogovor o novih pravilih za dajanje v promet in uporabo biocidnih proizvodov. Nova pravila naj bi zagotovila strožji nadzor nad uporabo najnevarnejših biocidov in vključevala vse proizvode, povezane z biocidi.
Veliko pozornosti so namenili tudi izidu podnebne konference v Cancunu, ki se je končala z dogovorom za nadaljevanje pogajanj o zmanjšanju izpustov ter vzpostavitev "zelenega" sklada za pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.
Minister Žarnić je menil, da ima Evropska unija po Cancunu "kaj pokazati", saj gre kjotski proces naprej, kar je največji uspeh Cancuna. Ob tem je ocenil, da bi naslednje leto morali doseči mednarodno zavezujoč podnebni dogovor.
