Udeleženci današnje okrogle mize društva Integriteta so namreč razpravljali o transparentnosti financiranja političnih strank. Sogovorniki so se strinjali, da je to področje v Sloveniji neustrezno urejeno, financiranje strank in volilne kampanje pa premalo transparentno in nadzorovano.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je pojasnila, da so v javno obravnavo že pred nekaj časa poslali osnutek zakona o volilni kampanji, kjer so predvideli, da se podatki o donatorjih kampanj javno objavijo. A je debata v okviru delovne skupine po njenih besedah pripeljala do zaključka, da tudi javna objava podjetij kot financerjev političnih strank povzroča odvisnost strank od donatorjev. Predstavlja namreč možnost za korupcijo, saj ti donatorji pričakujejo "bolj prijazno obravnavo", denimo v postopku javnih naročilih.

Odvisnost političnih strank od donatorjev pa je mogoče zmanjšati le na en način, in sicer tako, da preprečimo financiranje političnih strank in volilne kampanje pravnim osebam, pravi ministrica. Financiranje strank bi bilo tako dovoljeno samo fizičnim osebam, pa še to v omejenih zneskih, ki bi bili tudi javno objavljeni. Pavlinič Krebsova je napovedala, da bodo takšen osnutek sprememb zakona o volilni in referendumski kampanji ter zakona o političnih strankah posredovali v javno razpravo v mesecu dni, sprejeta pa bi lahko bila v drugi polovici prihodnjega leta.

Nižanje nadomestila iz državnega proračuna

Z zakonodajnimi spremembami bi poleg tega znižali nadomestilo, ki ga politične stranke dobivajo iz državnega proračuna, del teh sredstev pa bi namenili programski predstavitvi strank. Omejili bi tudi trajanje volilne kampanje, in sicer na 21 dni, ter okrepili nadzor, je še pojasnil ministrica.

Za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Gorana Klemenčiča je priprava zakonodajnih sprememb korak naprej. Trenutno je namreč situacija takšna, da se prek financiranja strank dogaja tudi investicija za udeležbo pri javnih naročilih. "Z nekaj vloženimi milijoni lahko dobiš milijardni delež pri državnem kolaču," je dejal.

Obsega tega problema zaradi izrazito pomanjkljive zakonodaje in nadzora pri nas ne poznamo, še pravi Klemenčič. Zlorab financiranja političnih strank se namreč po njegovem mnenju ne da ugotavljati skozi revizije, ampak skozi preiskave. Opozarja, da v ZDA takšne zlorabe preiskuje FBI in da gre za najhujše oblike sistemske korupcije. Zato po njegovih besedah za nadzor ne more biti pristojno le računsko sodišče oziroma organ brez določenih preiskovalnih pooblastil. "Zloraba financiranja strank ni gentlemanski prekršek, ampak resna sistemska korupcija," še opozarja.

Klemenčič: Financira naj se transparentno

Predsednik protikorupcijske komisije sicer ne nasprotuje, da bi pravne osebe še vedno lahko financirale politične stranke, le če bi to počele transparentno. Kapital namreč najde tudi drugačno pot do financiranja strank, je prepričan.

Tudi predsednika Računskega sodišča Igor Šoltes se je vprašal, "ali je bolj transparentno, če nekaj prepoveš ali če vse javno objaviš". Idealnega modela financiranja političnih strank sicer ni nikjer na svetu in vse države se ukvarjajo s problemom transparentnosti, dodaja.

Omenil je primer Madžarske, ki ima posebno organizacijo, ki skupaj z mediji spremlja kampanjo posameznih strank in na koncu oceni njene stroške. Če se ocena teh stroškov zelo razlikuje od prijavljenih stroškov, pa se opravi revizija. V Sloveniji je denimo na lokalnih volitvah zaradi velikega števila občin nemogoče obdelati vsa poročila organizatorjev kampanje.

Tako računsko sodišče preveri, ali so pri poročilih izpolnjeni vsi formalni pogoji, medtem ko znajo organizatorji najti načine, da ne presežejo dovoljenih sredstev, a so jih v resnici za kampanjo namenili precej več. Šoltes ob tem opozarja tudi na "naturalne" donacije, denimo "predvolilne golaže in vole", kar je po njegovi oceni prikrito financiranje.