Po njihovem mnenju zakon namreč v veliki meri odpravlja anomalije prejšnjega zakona o RTVS. Zagovorniki t.i. Grimsovega zakona so obljubljali, da bo ta gledalcem in poslušalcem prinesel boljši program, vendar pa strmo padanje ugleda javnega servisa, v njegovem okviru predvsem Televizije Slovenija, priča o nasprotnem, je dejala predstavnica aktiva novinarjev TV Slovenija Nina Jerman v današnji izjavi za ajvnost.
Zmanjšanje političnega vpliva in povečanje prostora za civilno družbo pri nadzoru nad RTVS, ki ju zagotavlja novi zakon, pa napovedujeta povečanje uredniške neodvisnosti, je dejala.
Predsednik Društva novinarjeva Slovenije Grega Repovž je ob tem poudarja, da ne trdi, da novi zakon o RTVS preprečuje vpliv politike. "A če je prejšnji zakon vrata politiki v javni zavod odprl, jih je ta zelo priprl," je dejal.
Umik politike in uredniška neodvisnost
Iz sestav programskega in nadzornega sveta, kot ju predvideva novi zakon, je opazen umik političnih strank. Ob tem upajo, da svet ne bo več transmisija političnih razmerij v državi.
Institut soglasja pri imenovanju odgovornih urednikov, ki ga uvaja novi zakon, pa v aktivih in društvu ocenjujejo kot minimalen mehanizem za zagotavljanje uredniške neodvisnosti. Tako berejo zakon kot priložnost za dvig standardov novinarskega dela na RTVS, ki so v preteklih letih v nekaterih segmentih javnega servisa drastično upadli.
Novinarji RTVS po besedah Jermanove podpirajo izvzem novinarjev iz sistema javnih uslužbencev. Glavni razlog in osnovni motiv za tako stališče je po njenih besedah avtonomija novinarskega dela.
Ob tem v aktivih ter društvu menijo, da statusno preoblikovanje javnega servisa, ki ga predvideva novi zakon, ne pomeni grožnje komercializacije in privatizacije, ampak zagotavlja učinkovito upravljanje in stabilno financiranje. Finančna stabilnost pa je prvi pogoj neodvisnosti javne radio-televizije.
Novinarji Dela: Potrebujemo zakon o RTVS
Da je zakon o RTVS potreben, menijo tudi člani izvršnega odbora aktiva novinarjev Dela. Po njihovem mnenju so dobre zlasti rešitve, ki varujejo avtonomijo televizijskih novinarjev, predviden novi model sestave programskega sveta pa gre pozdraviti, če bo res zagotovil depolitizacijo sveta ter večjo in neodvisnejšo vlogo civilne družbe.
Kot so zapisali v izjavi za javnost, se zavedajo, da je zaskrbljenost glede novega pravnega statusa RTVS, ki jo izražajo zlasti kulturni ustvarjalci v zavodu in del kulturne javnosti, morebiti upravičena. Zato pričakujejo, da bodo organi zavoda dosledno spoštovali in nadzorovali izvedbo zakonskih določil.
"Novi zakon želimo razumeti kot prizadevanje, kako javno RTVS vrniti k njenemu temeljnemu poslanstvu," so zapisali. Kot pojasnjujejo, nevarnost pri uveljavitvi temeljnega poslanstva namreč izhaja iz nekaterih členov novega zakona, ki iz poslovnih razlogov vzpodbujajo komercializacijo, kar pa bi RTVS "nedopustno lahko pripeljalo v neskladje z javnim interesom".
