Podpisani so pojasnili, da je omenjena civilna iniciativa pripravila tako imenovani teden protesta za spoštovanje človekovih pravic v šoli, v okviru katerega je organizirala množično pošiljanje protestnega pisma poslancem državnega zbora, ministrom in državnim funkcionarjem. Na seznamu naslovnikov so se, kot so zapisali, znašli tudi nekateri strokovnjaki, ki so javno podprli zakonik. Sami proti "takšnemu neupravičenemu nadlegovanju" odločno protestirajo.
V pismu so zapisali še, da nimajo nobenih vzvodov politične moči, s katerimi bi lahko neposredno vplivali na odločitve v zvezi z družinskim zakonikom, zato je pritisk, ki je usmerjen na njihove elektronske poštne predale, nepotreben in nesprejemljiv.
Izkazovanje številčnosti privržencev določenega mnenja o kakem družbenem vprašanju, ki je usmerjeno proti poslancem in ministrom, je seveda legitimen del demokratičnega delovanja, menijo, a dodajajo, da je pri javno izraženih strokovnih mnenjih dokazovanje številčnosti pripadnikov nasprotnega mnenja nepomembno. Prepričani so, da bi pri presojanju ustreznosti njihovega javnega delovanja morali šteti izključno racionalni oziroma vsebinski argumenti, ne pa število zagovornikov takšnega ali drugačnega mnenja.
Hkrati dodajajo, da nasprotniki družinskega zakonika "s polnjenjem elektronskih naslovov" otežujejo njihovo delo, a nikakor ne vplivajo na njihova stališča in mnenja, "da učenje o enakosti med ljudmi ne glede na spolno usmerjenost krepi učenje za demokratične odnose in demokratična ravnanja".
Kljub temu pa opozarjajo, da bi v primeru, če bi izvajanje množičnih pritiskov na strokovnjake in strokovnjakinje, ki javno izrekajo svoje kvalificirano mnenje o družbenih vprašanjih, postalo nekaj splošno sprejetega, ogrozili enega od ključnih temeljev demokracije.
Pod pismo so se podpisali Milica Antić Gaber, Aleš Črnič, Manca Košir, Bogdan Lešnik, Ljubica Marjanovič Umek, Metka Mencin - Čeplak, Renata Salecl, Mateja Sedmak, Katja Šugman Stubbs, Alenka Švab, Mirjana Ule in Darja Zaviršek.