Kot predlaga Dežman, naj začnejo zločine na mejah ob drugih zločinih titoizma preiskovati v policijski akciji Sprava pri ministrstvu za notranje zadeve. Raziskavo znanih in neznanih grobov umorjenih na mejah ter njihovo označitev in ureditev pa naj v okviru dela s prikritimi vojnimi grobišči prevzame služba za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Slovenija naj prav tako predlaga evropski projekt o zločinih na železni zavesi od Sczecina na Poljskem do Trsta, je zapisal Dežman.
Kot pojasnjuje v utemeljitvi predlogov, je imela nekdanja Jugoslavija na območju današnje Slovenije dve mednarodno priznani meji z demokratičnima državama. Da bi preprečili ilegalne prebege civilistov in hkrati onemogočili tudi nenadzorovane prihode demokratičnih vplivov, so v nekdanji Jugoslaviji na teh dveh in tudi na preostalih svojih mejah vzpostavili vojaško območje, ki ga je varovala JLA z oboroženimi posebnimi enotami. Ob tem je bilo ubitih mnogo civilistov, ki so posebej varovana kategorija mednarodnega prava, piše Dežman.
Države oziroma državni organi so po njegovih navedbah kršitve mednarodnega prava oboroženih spopadov, med katerimi je tudi streljanje vojakov na civiliste ali njihova usmrtitev, dolžni preganjati. Prav tako so dolžni preganjati opustitvena dejanja pristojnih organov oziroma nadrejenih.
Kot piše Dežman, stopa problem zločina na meji v javno polemiko in javni spomin z "živahnimi zapleti ob imenovanju predsednika vrhovnega sodišča", za katerega kandidira Branko Masleša. "Če bo predsednik vrhovnega sodišča človek, ki se ne zaveda svojega sodelovanja pri prikrivanju zločina, je povsem iluzorno pričakovati, da bomo pod takimi sodniki dočakali obsodbo zločinov titoizma," je prepričan.
