Lemplovi je bilo težko že zdavnaj prej, ko je videla, kako utrujeni se Vegradovi delavci vračajo po koncu dela z gradbišč. "Ko smo videli, da so lačni, je Tovšakova za javnost še vedno izjavljala, da to ni res. Nam pa so delavci povedali, da so jih zjutraj odpeljali na gradbišče in da so morali z malico preživeti cel dan, zato smo že julija zanje uredili topel obrok v javni kuhinji," nadaljuje Lemplova. Občina je od 26. julija do 20. oktobra zagotovila Vegradovim delavcem 12.100 toplih obrokov v vrednosti 34.400 evrov, še naprej pa se dnevno hrani v javni kuhinji od 120 do 140 Vegradovih delavcev in 60 drugih občanov.

Humanitarni sklad doseže tiste, ki jih zakon ne

Velenjska občina je lani, ko je bilo treba pomagati pogoreli družini, ustanovila humanitarni odbor. Letos ga je razširila in vanj vključila predstavnike različnih nevladnih organizacij in društev ter predstavnike občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Preimenoval se je v Šaleški odbor za pomoč občanom, ki usklajeno z različnimi službami skrbi, da se najrevnejšim vsaj deloma olajša življenje. Šaleški odbor odloča o tem, kako in komu pomagati na podlagi podatkov, ki so jih zbirali in ki se še dopolnjujejo. Višino pomoči iz humanitarnega sklada - naj spomnimo, da je v septembru velenjska občina v enem dnevu zbrala 135.000 evrov za sklad - pa ureja pravilnik, ki ga je pred kratkim sprejel Šaleški odbor za pomoč občanom.

"V Velenju tako hude krize, kot se je zgodila letos zaradi Vegrada, še ni bilo. Ljudem pomagamo na vse načine, če ni mogoče po zakonih, je rešitev humanitarni sklad. Šaleški odbor se sestaja skoraj vsak teden, delamo intenzivno in ugotavljamo, da je tudi stiska nekaterih velenjskih občanov huda," pove Lemplova.

Povedala je tudi, da se včasih zgodi, da katera od sodelavk centra za socialno delo, pa tudi na občini, skuša blažiti stisko ljudi kar s tem, da jim same dajo denar iz svojega žepa. Lemplova še doda, da se bo pomoč za Vegrad, d. d., počasi končala, saj bodo sredi novembra dobili prva izplačila iz jamstvenega sklada, začne pa se nova za Vegrad Inde, ki jo neizogibno čaka stečaj.

Skladišča RK še niso prazna

Velenje je pomagalo doslej z izrednimi denarnimi pomočmi, z nakupom šolskih potrebščin, z nakupom vozovnic, s paketi hrane... Medtem ko nekatere območne organizacije Rdečega križa (RK) že obupujejo zaradi praznih skladišč, pa sekretarka območnega RK Velenje Darja Lipnikar pravi, da njihova skladišča niso povsem prazna. S pomočjo donacij dveh podjetij so uspeli oktobra obleči veliko Vegradovih delavcev, pakete so delili že štirikrat. Delili jih bodo tudi novembra in decembra. Iz sredstev sklada EU so dobili okoli 28.000 kilogramov testenin, sladkorja, moke in mleka.

"Nam ne gre tako za nohte, ker velenjska in sosednji dve občini veliko prispevajo, poleg tega pa so še donacije podjetij, eno večjih še pričakujemo od Mercatorja. Vedno pa so dobrodošli vsi, ki lahko kakor koli pomagajo," pravi Lipnikarjeva.

RK in Karitas bosta v teh dneh delila sredstva tudi delavcem brez statusa. Za delavce iz Bosne , ki so imeli le delovni vizum, je ministrstvo za delo nakazalo 13.000 evrov. Denar je namenjen za pot domov ali pa za bivanje v samskih domovih.

Milica Kovač, glavna operativka v velenjskem Karitasu, pravi, da posamezniki prihajajo prosit za hrano in obleko, najpogosteje pa s prošnjami, da bi jim Karitas plačal položnice. "Nekajkrat sem bila povsem zlomljena ob tragediji Vegradovih delavcev. Kaj naj rečeš človeku, ki pove, da svojemu otroku v Bosni ne more več plačevati kosila in ki nima denarja, da bi šel domov k svoji družini. Veliko teh mož se je razjokalo. K nam je prišlo 170 Vegradovih delavcev iz samskih domov, ki imajo družine v Bosni in bi poprijeli za vsako delo. To leto je bilo težko kot še nobeno," pravi Kovačeva. Vesela je, da se je vključila škofijska Karitas Celje in plačala za 10.500 evrov položnic Vegradovim delavcem, kar je toliko kot letni proračun velenjske Karitas.