Po besedah ministrice gre za ukrepe, s katerimi bi zagotovili javno-finančno še možen obseg stroškov dela v javnem sektorju, obenem pa bi kljub krizi ohranili plačni položaj zaposlenih oz. bi ga čim manj prizadeli.

Prva dva poskusa podpisovanja aneksa in dogovora sta bila neuspešna, saj se je za podpis odločilo le šest od 29 reprezentativnih sindikatov, potreben pa bi bil pristanek večine. Po noveli plačnega zakona, ki je stopila v veljavo danes, pa bo mogoče veljavnost aneksa doseči tudi z manjšim številom sindikatov, ki pa morajo skupaj zastopati vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.

Sindikate, ki nameravajo pristopiti k podpisu, ministrica prosi, da s seboj prinesejo tudi izjavo, iz katere bo razvidno število članov sindikata. Če k podpisu znova ne bo pristopila večina sindikatov, se bo namreč veljavnost aneksa tokrat presojala še po drugem kriteriju.

Ministrica v dopisu sindikatom poudarja, da je vlada nekatere enostranske ukrepe glede na neuspelo dogovarjanje s socialnimi partnerji morala sprejeti zaradi nezmožnosti izpolnitve obveznosti iz naslova plač v javnem sektorju, kot izhajajo iz sklenjenih kolektivnih pogodb. A si še vedno prizadeva, da bi potrebne ukrepe sprejeli v dogovoru s socialnimi partnerji.

Vlada je namreč pred tednom dni odpovedala kolektivne pogodbe za javni sektor, tudi splošno. Kot navaja ministrica, pa kolektivna pogodba za javni sektor v času do izteka odpovednega roka še vedno velja, zato jo je v tem času še vedno možno spreminjati in dopolnjevati.

Sicer pa namerava vlada po napovedih Pavlinič Krebsove v primeru veljavnega aneksa preklicati tako odpoved kolektivnih pogodb, kot tudi prek državnega pravobranilstva umakniti predlog za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor.

Skupaj s povabilom k podpisu ministrica na javne uslužbence naslavlja še posebno pismo in sindikalne voditelje prosi, da z njim seznanijo članstvo.

"Zdi se mi pošteno, etično in moralno, da vam povsem jasno sporočim, da bi v primeru nesklenitve dogovora in morebitnem izplačilu povišanih plač nekaterim javnim uslužbencem v višini odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij, z interventnim zakonom ne mogli več zgolj ohraniti ravni plač na ravni leta 2010," je med drugim zapisala Pavlinič Krebsova.

V tem primeru bo vlada učinek povišanja plač, ki bi v letu 2011 zahteval dodatnih sto milijonov evrov, prisiljena nevtralizirati z ukrepom znižanja plač, piše ministrica. Ob tem opozarja, da bi se znižale predvsem plače zaposlenih, ki jih že sedaj označujejo kot "anomalijo plačnega sistema", kar pa bi bilo nepravično in daleč od solidarnosti.

Po dogovoru in aneksu pa bi javni uslužbenci v letu 2011 ohranili osnovno plačo, kakršno so dosegli 30. septembra letos. Dobili bi regres v višini 692 evrov. V višino povračil stroškov za prevoz na delo, regres za malico in ostale stroške dela pa ne bi posegali. Vlada se je tudi zavezala, da v prihodnjem letu ne bo enostransko posegala v plače javnih uslužbencev. V letu 2012 pa zamrznitev plač tudi ni predvidena, navaja ministrica.

Posebej opozarja še na zavezo vlade, da bo višje plače javnim uslužbencem, ki odpravljajo plačna nesorazmerja, izplačala v dveh zaporednih letih, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Ministrica je pri tem še zapisala, da dogovori, ki so jih socialni partnerji sklenili za politiko plač v zadnjih dveh letih, niso v ničemer primerljivi z restriktivnimi ukrepi, ki smo jim bili priča v gospodarstvu in v nekaterih državah članicah EU. O tem po njenih besedah priča tudi rast mase plač, ki je bila lani 6,5-odstotna, v letošnjem letu pa bo okoli dvoodstotna.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, katere pet sindikatov je bilo poleti in tudi še oktobra pripravljeno podpisati aneks, se bo sestala v sredo. Opredelili naj bi se tudi do dileme: ali aneks z ohranitvijo stare kolektivne pogodbe ali nova kolektivna pogodba.

Vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov Janez Posedi pa ima pomisleke glede možnosti podpisovanja aneksa h kolektivni pogodbi, ki je bila odpovedana. Mnenja je, da preklic odpovedi kolektivne pogodbe ni možen, ampak je po odpovedi mogoča zgolj sklenitev nove. V to pogajalsko skupino vključeni sindikati so sicer z izjemo enega aneksu doslej odrekali podporo.

Vlada je zato predlagala spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. S tem si je obetala, da bi zadostoval pristanek tistih sindikatov, ki so k podpisu enkrat že pristopili - seveda če bi se za to še enkrat odločili.