Kritike gospodarstva do uporabnosti znanja diplomirancev univerzitetnih in visokošolskih programov so posledica neke inflacije in liberalizacije tega področja. To se kaže v rezultatih, ki niso v skladu s potrebami gospodarstva, je po razpravi dejala izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.
Gospodarska kriza je po njenih besedah jasno pokazala, da vse pretekle rasti niso bile osnovane na nečemu, v kar je vgrajenega več znanja. Razvojno inovacijski program in program visokega šolstva pa imata enako paradigmo, in sicer, "da morata biti ustvarjanje in uporaba znanja biti bistveno bolj učinkovita kot sta bila".
Ustvarjalci znanja in tudi gospodarstveniki morajo tako po besedah Avberškove priznati, da so na tem področju potrebne spremembe. Spremembe bolijo, priznava, a jih je treba dogovoriti na sprejemljiv način, da bodo vsi deležniki spoznali, da je to nujno potrebno.
Slediti potrebam gospodarstva
Izobraževalni programi morajo slediti potrebam gospodarstva, je še odločna Avberškova. Treba je opredeliti sistemski okvir poklicnih kvalifikacij, ki jih potrebujemo danes in v prihodnje. Bistven poudarek pri poklicnih, univerzitetnih in visokošolskih programih je, da morajo bolj kot danes delati na ustvarjalnosti, kreativnosti, ekipnemu delu in iskanju novih vsebin, je prepričana.
Opozarja še na pomanjkanje tehničnih poklicev, strojnikov in elektro inženirjev. Primanjkuje inženirjev, "ki imajo logiko za prenos novih idej in novega znanja v proizvode ter storitve na trgu". Teh kreativnih ljudi danes manjka, poudarja Avberškova.
Problem rešen z binarnostjo?
Minister Golobič je poudaril, da bo problem, na katerega gospodarstveniki opozarjajo, nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 poskušal rešiti z uvedbo institucionalne binarnosti. Ločili bi namreč izvajanje strokovnih visokošolskih programov in univerzitetnih.
Visokošolske strokovne programe bodo poskušali okrepiti ter postaviti v kontekst praktična znanja, saj danes populacija na teh programih ni primerno obravnavana, opozarja Golobič. Na drugi strani pa želijo po njegovih besedah ohraniti znanstveno odličnost na univerzitetnem študiju. Ta bi se izvajal na univerzah, strokovni program pa na politehnikah.
