"Če mislimo s kandidaturo resno, bo morala vlada poskrbeti za ta sredstva," poudarja uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic.

Po podatkih MZZ znaša redna letna članarina Slovenije za OZN 2,188.539 dolarjev in je bila za letošnje leto že februarja nakazana. Istočasno je Slovenija plačala 329.000 dolarjev, kolikor je bil njen delež za prenovo sedeža OZN. Slovenija pa ni plačala svojih obveznosti za mirovne operacije. Po Balažičevih besedah se nekatere od teh operacij plačuje letno, za druge se določena vsota nakaže na začetku operacije, ko je operacija končana, pa OZN pošlje račun še za preostali del. "Že izstavljenih računov in tistih, ki nas bodo do konca letošnjega leta predvidoma še bremenili, je kar za 6,550.000 dolarjev," poudarja uradni govorec MZZ. Gre za 26 računov za 13 mirovnih operacij, največ mora naša država plačati za operacijo UNAMID (gre za misijo v Darfurju), za katero ima na mizi dva računa, enega za 1,700.000 dolarjev, drugega za 843.000 dolarjev. Račun za UNMIS (mirovna misija Združenih narodov v Sudanu) znaša 780.000 dolarjev, račun za MONUC (misija Združenih narodov v DR Kongu) 676.000 dolarjev...

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je že napovedal, da naša država za prihodnje leto tudi članarine OZN ne bo mogla plačati. Odlog plačila obveznosti za OZN sicer ni nič nenavadnega, saj to počnejo tudi številne druge države. A tega praviloma ne počnejo ob najavljeni kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta OZN, poudarja Balažic. Kaj lahko se bodo namreč pojavili očitki, da niti članarine nismo plačali. "Če kandidiraš, je treba za takšne stvari poskrbeti," je prepričan. Zato na MZZ pričakujejo, da bo vlada to vprašanje uvrstila na dnevni red in bo ministrstvo za finance našlo potrebne rezerve.

Zlatko Šabič, profesor za področje mednarodnih odnosov na FDV, izpostavlja, da je varnostni svet osrednji organ za ohranjevanje mednarodnega miru in varnosti. Zato se ob odlaganju plačila za mirovne operacije postavlja vprašanje, kako naj sedimo v varnostnem svetu, če menimo, da je v luči vseh naših prioritet plačevanje mirovnih operacij eno tistih manj pomembnih. Ob tem poudarja, da je gospodarska kriza prizadela vse, tudi države in mednarodne organizacije, a vsaka država s svojimi dejanji tudi v času krize v mednarodno skupnost pošilja neka sporočila. "Če bi Slovenija ugotovila, da nima denarja, bi lahko to sporočila na način, da ne moremo kandidirati za nestalno članstvo, ker nam finančni okvir tega ne omogoča, in da bomo pač kandidirali kdaj drugič. To je popolnoma legitimno," pravi Šabič. Države, ki nečesa ne zmorejo, po njegovem prepričanju to lahko povedo. Tudi v zunanji politiki je namreč prav, da država uskladi svoje ambicije z realnim stanjem. "Ne vidim razloga, zakaj temu ne bi bilo tako, razen če ima predsednik vlade neke druge informacije in neke druge rešitve, kako bo to upravičil. Tega pa za zdaj še ni povedal," še dodaja profesor na FDV.

Odgovora predsednika vlade na vprašanje, ali bo Slovenija plačala svoje obveznosti, ali bo kandidirala kljub neplačanim računom ali pa bo od kandidature odstopila, nismo dobili. Kot smo že poročali, je premier že pred kratkim imel pomisleke, kaj ta kandidatura Sloveniji sploh lahko prinese in ali ne bi morda od nje odstopili. Kasneje je v generalni skupščini Združenih narodov to kandidaturo posebej izpostavil. Slovenija igra dejavno vlogo v mednarodni skupnosti in se zaveda svojih odgovornosti, "zato bi rad ponovno potrdil našo predanost kandidaturi za nestalni sedež v varnostnem svetu za obdobje 2012-2013," je dejal premier.