Si pa prizadevajo, da bi informacijo vključili tako v vlogo kot v odločbo. "O tem opozarjamo tudi na spletni strani, ki jo upravičenci pogosto obiščejo," pravi Kraljeva. Varuh pa meni, da bi določbe zakona o dedovanju lahko vključili v informativna gradiva o socialnih pomočeh kot dodatno informacijo, na podlagi katere se posameznik lahko tudi odloči, da za pomoč sploh ne bo zaprosil, če meni, da je možnost poplačila države nepoštena ali nepravična.
Brez informacij o vplivu na zapuščino
Na varuha se je namreč obrnila pobudnica, ki je očitala nepravilno ravnanje centra za socialno delo ter državnega pravobranilstva, so sporočili. V zapuščinski obravnavi po njenem pokojnem možu je namreč država prek državnega pravobranilstva prijavila svojo terjatev do njegove zapuščine v višini denarne socialne pomoči, ki jo je prejel v letih pred smrtjo. Očitek centru za socialno delo je bil, da bi moral upravičenca do denarne socialne pomoči v odločbi o njeni dodelitvi opozoriti, da bo moral "po njegovi smrti nekdo državi vrniti prejeto denarno socialno pomoč".
Zakon o dedovanju namreč določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. A Kraljeva pravi, da morajo centri tako zadnje leto okrajnemu sodišču, kjer se vrši zapuščinska obravnava, posredovati za pokojno osebo, ki je bila prejemnik denarne socialne pomoči, podatek o višini prejete denarne socialne pomoči in obdobju prejemanja.
Temelj je socialna pravičnost
Varuh svoje mnenje, da centri za socialno delo ne ravnajo nepravilno, ker v odločbah o socialni pomoči ne opozarjajo posebej na določbe zakona o dedovanju, pojasnjuje z dejstvom, da določba, po kateri država lahko prijavi svoje terjatve do zapuščine posameznika, ki je dobil socialno pomoč, ne posega v njegov položaj in mu ne določa dodatnih pogojev glede upravičenosti do socialne pomoči. Odločitev o prijavi zahtevka države do zapuščine pa ni v pristojnosti centra za socialno delo, saj center tudi ne more odločiti, da bo sredstva socialnih pomoči zahteval nazaj. Odločba centra za socialno delo o dodelitvi pomoči v izreku nima nikakršne določbe o obveznosti vračila iz zapuščine, zato tudi ni mogoče zahtevati, da bi centri na to možnost posebej opozarjali v obrazložitvi odločbe. Obrazložitev namreč pojasnjuje in utemeljuje vsebino odločitve (tako imenovani izrek odločbe), ne more pa opozarjati na vse posledice na drugih področjih. Namen obrazložitve odločbe je namreč v tem, da lahko vsakdo preveri, ali je organ pravilno odločil o zahtevku.
"Naša ocena je, da možnost poplačila izplačanih socialnih pomoči iz zapuščine ni sporna in izhaja iz socialne pravičnosti. Nepravično do drugih socialnih upravičencev bi namreč bilo, če bi država denar vseh davkoplačevalcev v obliki socialnih pomoči dajala posameznikom, ki niso materialno ogroženi, oziroma bi njihovo premoženje, ki je delno tudi rezultat prejemanja socialnih pomoči, prepustila njegovim dedičem, ne da bi se prej poskušala poplačati. Zakon o dedovanju v 129. členu namreč določa, da se država lahko odpove svojemu zahtevku, če so tudi zapustnikovi dediči (žena in otroci) socialno ogroženi oziroma potrebni pomoči," so še zapisali.
