Ministrica je na novinarski konferenci po seji vlade spomnila, da je bila pred 1. oktobrom na sodišče že vložena zahteva za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki po njenih besedah določa glede na javno-finančno situacijo nedopustno dinamiko odprave plačnih nesorazmerij.

Vlada je prav tako že sprejela sklep o odpovedi kolektivne pogodbe za javni sektor in panožnih kolektivnih pogodb, ministrstvu za javno upravo pa je naložila, da hkrati s tem sindikatom v podpis ponudi novo kolektivno pogodbo.

V petek bo tako sindikatom s priporočeno pošto vročena odpoved kolektivne pogodbe za javni sektor, odpoved pa bo objavljena tudi v uradnem listu. Ponujena bo nova kolektivna pogodba, ki pa se bo od sedanje razlikovala le v 50. členu. Kot je bilo ponujeno že z aneksom, bo novi 50. člen po ministričinih besedah določal izplačilo odprave plačnih nesorazmerij v dveh zaporednih letih, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Šest mesecev za zbiranje podpisov

Nova kolektivna pogodba bo veljavno sklenjena, če jo bodo podpisali sindikati, ki predstavljajo več kot 40 odstotkov zaposlenih. Če v šestih mesecih ne bo dovolj podpisov, pa bodo plače uredili z zakonom, je še napovedala Pavlinič Krebsova.

Prepričana je, da je bil dogovor, ki ga je predlagala vlada, razumen. Glede na vse ukrepe, ki so danes na dnevnem redu držav članic EU, pa je po njeni oceni takšna politika korektna. V letu 2011 bi plače ostale na ravni letošnjega leta, medtem ko je za leto 2012 še odprto vprašanje usklajevanja z inflacijo in napredovanj.

Sicer pa si po njenih besedah še vedno želijo, da bi sklenili dogovor s tistimi reprezentativnimi sindikati, ki po njenih besedah predstavljajo več kot 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju in so bili pripravljeni na dogovor.

Sindikati nikakor ne pristajajo na nižanje plač

Glede pričakovanj dela sindikatov o izplačilu tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij pri oktobrskih plačah pa Pavlinič Krebsova pravi, da so sindikatom javnega sektorja jasno povedali, da je realizacija tretje četrtine možna, vendar bi morali ta učinek nevtralizirati z znižanjem plač, na kar pa ni pristal noben sindikat.

Če se bo kateri od javnih uslužbencev odločil za tožbo, bo državni pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije v tem postopku podalo ugovor. Sodišču bo predlagalo, da z odločitvijo počaka, dokler ne bo končne odločitve glede vladne zahteve za razvezo 50. člena, na podlagi katerega bi javnemu uslužbencu pripadla ta pravica.

Pahor: Poteza je bila neizogibna

Premier Borut Pahor pa je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je bila poteza vlade glede odpovedi kolektive pogodbe neizogibna. Upa, da ne bo prišlo do nove stavke, in dodaja, da se je vlada pripravljena pogovarjati še naprej. Ob tem pa prosi javne uslužbence, naj razumejo ta korak vlade kot začasen.

Makroekonomske okoliščine so se po podpisu kolektivne pogodbe v prvi polovici 2008 tako spremenile, da ne dovoljujejo nadaljevanja odprave nesorazmerij s takšnim tempom, kot je bil določen, če ne želimo ogroziti javnih financ, je dejal premier.

"Če bi se Slovenija začela zadolževati za plače in pokojnine, to dolgoročno pomeni smrt javnih financ," je prepričan.