Januarja so se sicer pojavila namigovanja, da bodo leta 2012 ti helikopterji doživeli ognjeni krst v Afganistanu, a je takrat obrambna ministrica Ljubica Jelušič to zanikala. Sedaj pa so se na sedežu zveze Nato v Bruslju pojavile informacije, da nekatere zaveznice preverjajo pripravljenost Slovenije, da bi v Afganistan kljub temu že jeseni 2011 napotila samostojno helikoptersko enoto za izvidništvo in medicinsko evakuacijo.

Takrat bodo namreč tudi po zagotovilih iz Slovenske vojske dokončno nadgrajeni vsi štirje helikopterji, prva dva pa že spomladi 2011, kar je dobro leto pred rokom za dokončanje obnove, ki smo ga obljubili zvezi Nato. Kot pravijo viri blizu Nata, se je "nabirka" predvsem transportnih zmogljivosti preselila iz sejnih dvoran v pisarne in na hodnike, saj je na eni strani finančna kriza, na drugi pa vedno bolj zapletena varnostna situacija v Afganistanu javno mnenje v članicah zveze Nato obrnilo izrazito proti vojaški udeležbi v operaciji ISAF.

Afganistan ni "na mizi" ministrov

Tako kljub velikemu pomanjkanju zračnih transportnih zmogljivosti za operacijo ISAF na današnjem srečanju obrambnih in zunanjih ministrov zveze v Bruslju Afganistan sploh ni na dnevnem redu, pač pa so včeraj poročilo o položaju v tej državi, ki sta ga podala poveljnik zavezniških sil general David Petraeus in Natov civilni predstavnik v Afganistanu Mark Sedwill, poslušali veleposlaniki pri Natu.

"Glede uporabe helikopterjev v mednarodnih operacijah in misijah tako v Afganistanu kot tudi na drugih območjih, kjer delujejo pripadniki SV, v tem trenutku ni sprejete nobene odločitve. Pripadniki Slovenske vojske so se dolžni pripraviti tudi na možnost napotitve helikopterjev z ustrezno logistično podporo v različne mednarodne operacije in misije, če bi ocenili, da so za uspešno delovanje posameznih enot v posamezni mirovni operaciji ali misiji potrebna tudi takšna sredstva," pravijo v Slovenski vojski. Nadgradnja helikopterjev cougar bo stala 26,3 milijona evrov. Do lani je bilo porabljenih 10,6 milijona evrov, preostalih slabih 16 milijonov bo porabljenih letos in prihodnje leto.

Dodajajo, da "gre za namestitev dodatne opreme, ki bo omogočala varnejše delovanje vojakov tudi pri nalogah visoke intenzivnosti". Tako bodo leta 2003 in 2004 kupljeni helikopterji, ki so ob nakupu stali skupaj z digitalnimi zemljevidi 55 milijonov evrov, dobili balistično zaščito, ki bo nameščena na tleh in stenah potniške in pilotske kabine, pri čemer je zanimivo, da je MORS leta 2001 ob podpisu pogodbe za nakup prvih dveh helikopterjev trdil, da je helikopter že opremljen z oklepom kabine. Ob tem bodo cougarje opremili z medicinskim kompletom, sistemom za identifikacijo sovražnih in prijateljskih letal, radijskimi napravami, snemalniki govora in sistemom samozaščite helikopterja z metalci toplotnih in radarskih vab. Del opreme bo na vseh helikopterjih nameščen stalno, del pa bo mogoče namestiti na katerega koli od štirih helikopterjev, odvisno od naloge.

Resolucija: starokopitno razmišljanje

Parlamentarni odbor za obrambo je včeraj pripravil javno predstavitev mnenj o predlogu resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki postavlja doslej začrtane cilje v nove časovne okvire, hkrati pa nekatere cilje precej zmanjšuje. Ni treba posebej poudariti, da je bil Afganistan v ospredju tudi te debate. Predvsem zaradi nedoseganja ciljev financiranja obrambe je nominalna razlika med porabljenimi in načrtovanimi sredstvi v obdobju 2004-2009 kar 316 milijonov evrov manj porabljenih. Stalna sestava ima več kot 600 pripadnikov manj, kot je bilo načrtovano, v prostovoljni rezervi je kar 2940 pripadnikov "minusa", oblikovanje srednje bataljonske skupine se z novo resolucijo umika v leto 2016, taktično transportno letalo pa v leto 2014. Ob tem nova resolucija predvideva strateško rezervo 25.000 pripadnikov (gre za mobilizacijsko bazo v primeru hujših groženj) in celo možnost uvedbe "vseh sestavin vojaške dolžnosti." Stalna sestava naj bi dokončni obseg 10.000 pripadnikov (prej načrtovani obseg je bil 12.000 pripadnikov) dosegla šele leta 2018, resolucija pa tudi opozarja, da bi lahko ciljna 2 odstotka BDP, namenjena za obrambo, dosegli šele leta 2025 - zvezi Nato smo sicer obljubili, da bo ta stopnja dosežena leta 2008. Gradnje lastnih letalskih zmogljivosti za nadzor zračnega prostora resolucija ne predvideva, predvideva pa nakup srednjega transportnega letala in odprodajo viška pilatusov.

Kot je povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, je edina dilema, ki je še ostala, "razvoj, zamrznitev razvoja ali nazadovanje glede na vedno manj financ", pri tem pa opozorila, da tudi proračuna za leti 2011 in 2012 ne obetata svetle prihodnosti, saj bo delež BDP za obrambo zdrsnil na vsega 1,2 odstotka. Poslanec Franco Juri je ugotovil, da je resolucija jasen znak, da imamo "namen preoblikovati vojsko v ekspedicijsko vojsko". Afganistan oziroma prevzem svojega OMLT je le priprava za takšna delovanja v bodoče, je prepričan Juri in meni, da vojska ni podrejena civilnemu nadzoru, kar je ministrica kategorično zavrnila. Miha Butara iz ZSČ je prepričan, da "smo prišli do minimuma pogojev za delovanje SV in marsikdo se ne zaveda, kaj pomeni večno varčevanje."

Grega Repovž, odgovorni urednik Mladine, je povedal, da je peticijo Ukinimo vojsko! podpisalo 9000 ljudi, mi pa v času, ko se Italijani umikajo, v Afganistan pošiljamo svoje vojake prvič tudi v bojne akcije, strategija pa kaže, da tega premisleka nihče ni vzel resno. Profesor na filozofski fakulteti Rudi Rizman je opozoril na paradoks, ko je dokument dolgoročno usmerjen, pri tem pa je prejšnji v petih letih zastaral. Pri tem je razočarano ugotovil, da je Slovenija na repu držav članic Nata, ki razmišljajo v novih okvirih in jih bodo soočile tudi na prihajajočem vrhu zveze Nato: razoroževanje kot ključni element nove paradigme varnosti. Nekdanji poslanec Aurelio Juri v resoluciji precej pogreša komponento zaščite in reševanja, še posebno ker so v preambuli resolucije kot glavne grožnje izpostavljene naravne ujme in ne neposredne vojaške grožnje.