Progresija, ki je Slovenski tednik prenehala izdajati kmalu po parlamentarnih volitvah leta 2008, decembra lani pa je bila izbrisana iz sodnega registra, je, kot smo razkrili pred časom, Pošti Slovenije ostala dolžna več kot 90.000 evrov. Toda oškodovanje Pošte je še večje, saj se je zdaj izkazalo, da je Pošta Slovenije podjetju Progresija za distribucijo Slovenskega tednika odobrila neobičajno visok popust, ki ga s svojo boniteto, če bi upoštevali interni pravilnik Pošte Slovenije, nikoli ne bi smelo dobiti. Pošta mu je namreč s pogodbo, ki je bila podpisana že leto dni pred volitvami, to je oktobra 2007, za distribucijo 15 milijonov izvodov Slovenskega tednika (na letni ravni) odobrila kar 55-odstotni popust.
(Ne)upravičeno visok popust
Na Pošti Slovenije, kjer višine priznanega popusta nikoli niso želeli razkriti, so doslej obtožbe o nerazumno visokih popustih zavračali z obrazložitvijo, da bi glede na naklado tednika Progresija lahko dobila še višji popust. Toda glede na interne predpise za odobravanje popustov in plačilnih rokov Progresija po trditvah naših virov nikoli ne bi smela dobiti tako visokega popusta. Na Pošti Slovenije morajo namreč za nove poslovne partnerje ugotoviti oceno bonitete, ki je pokazatelj tveganja sodelovanja z novim partnerjem in ki je tudi osnova za vsebino pogodbe, na primer višino popusta, predplačilo ali plačilo po opravljeni dostavi. Progresija je kot novo podjetje - ustanovljeno je bilo februarja leta 2007, torej le pol leta pred podpisom pogodbe - imela najnižjo možno oceno bonitete. Po veljavnih predpisih Pošte Slovenije bi morala tako storitve plačevati vnaprej in bi ji lahko odobrili neprimerno nižji popust. Toda na Pošti so našli obvod, s katerim so pomagali Progresiji in s tem posredno financirali izdajo brezplačnika. Namesto bonitetne ocene Progresije kot podpisnika pogodbe so namreč upoštevali boniteto družbe Nova obzorja, izdajatelja tednika Demokracija, katerega soustanovitelj je stranka SDS. Navodilo za tovrstno ravnanje pa je po Dnevniku dostopnih podatkih podrejenim dal sam Aleš Hauc.
Na vprašanje, ali so seznanjeni s tem, da je Pošta Slovenije ob podpisu pogodbe upoštevala bonitetno oceno Novih obzorij, nam je Metod Berlec v imenu Novih obzorij odgovoril, da o tem ne vedo nič: "V nobenem pravnem poslu nismo nastopali kot porok podjetja Progresija." Kot je pojasnil, je bil Andrej Lasbaher 1. septembra 2007 (torej dober mesec pred popisom pogodbe s Pošto) s sklepom skupščine razrešen z mesta direktorja podjetja Nova obzorja založništvo, 5. septembra 2007 pa mu je prenehalo delovno razmerje. "Po tem datumu ni imel mandata za sklepanje kakršnih koli poslov v imenu in za podjetje Nova obzorja. Prav tako Nova obzorja založništvo niso nikoli izdala nobenega poroštvenega potrdila za katero koli podjetje," je dodal.
Lasbaher je bil za Hauca verodostojna oseba
Medtem ko na ostala konkretna vprašanja na Pošti niso želeli odgovarjati, češ da gre za poslovne skrivnosti, so priznali, da so pri sklepanju pogodbe upoštevali bonitetno oceno Novih obzorij. Pojasnili so, da je običajna praksa, da se boniteta družb ugotavlja na podlagi javno dostopnih podatkov iz baze GVIN. V trenutku, ko je družba Progresija predlagala začetek poslovnega sodelovanja, bonitetne ocene omenjene družbe ni bilo v bazi GVIN (saj še ni bilo najmanj leto dni delujoče podjetje, op. p.), zato so se odločili, da bodo preverili poslovno zgodovino direktorja in ustanovitelja družbe Progresija Andreja Lasbaherja. "Iz omenjene podatkovne baze je bilo razvidno, da je bil Andrej Lasbaher direktor družbe Nova obzorja, ki je imela bonitetno oceno A+++ in s katero je Pošta Slovenije sodelovala in še vedno korektno sodeluje. Iz tega je bilo mogoče sklepati, da gre za verodostojno osebo in da ne gre za osebo, ki bi v preteklosti vodila družbe z neporavnanimi obveznostmi oziroma slabimi bonitetami ali ki bi vodila vzporedne družbe," pojasnjujejo na Pošti. Še vedno vztrajajo pri tem, da so ravnali kot skrben gospodar, saj da so Progresiji priznali nižji popust, kot bi ji ga lahko glede na pogodbeno količino distribuirane tiskovine, poleg tega ji je Pošta Slovenije fakture izstavljala tedensko, torej po vsaki distribuciji, in ne mesečno, kot je to sicer običaj.
Kljub visokim dolgovom Pošta začela še oglaševati
Toda kljub varovalkam, na katere se sedaj sklicuje Pošta, podatki o poslovanju s Progresijo kažejo, da državno podjetje ni v zadostni meri upoštevalo tveganj. Marca 2008, torej pet mesecev po podpisu pogodbe, je bila Progresija Pošti dolžna že 139.000 evrov. Še več: Pošta se je takrat odločila še za poglobitev sodelovanja, čeprav je bilo iz baz podatkov GVIN že razvidno, da je družba svoje prvo poslovno leto končala z minusom in da dolguje tudi drugim družbam. Aprila 2008 je namreč začela oglaševati v Slovenskem tedniku, ko je terjatev do Progresije po naših informacijah narasla že na 193.000 evrov. Kljub temu se Pošta ni odločila za pobot terjatev, ampak je Progresiji za oglaševanje plačala 49.000 evrov in to celo pred zapadlostjo, trdijo naši viri.
Pošta je nekaj mesecev kasneje sicer začela izterjevanje dolga in Progresiji celo zagrozila s prenehanjem distribucije Slovenskega tednika, če računi ne bodo plačani do 17. septembra 2008. A kljub grožnji niso bili poravnani. Še več: Pošta je politični tednik še naprej distribuirala in poslovno sodelovanje prekinila šele po volitvah oziroma dva meseca po prenehanju izhajanja, ko je Progresija imela že več kot 1,4 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. Da bi zaščitila svoje pravice, je sicer vložila tri izvršbe, šele po izbrisu Progresije iz sodnega registra, torej po decembru lani, pa je Pošta Slovenije vložila predlog odredbe, s katerim od sodišča zahteva, naj do poplačila obveznosti do Pošte zamrzne lastništvo nad nepremičninami Andreja Lasbaherja. Ali je sodišče to tudi storilo, Pošta včeraj ni pojasnila.
