Zunanje ministrstvo spet išče izdajalca: Na policijo so vložili kazensko ovadbo zaradi izdaje tajnih podatkov

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, je v zadnjem času odredila, da se v nekaterih primerih oznaka tajnosti umakne. Ena od teh odredb se je nanašala prav na MZZ, ki je kot tajno označil imenovanje ruskega veleposlanika v Sloveniji. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Kot smo zapisali, je Benčinova vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) v dopisu prosila za oceno dela vodij sektorjev. Vodje sektorjev, generalni direktorji direktoratov in tudi mnogi drugi diplomati so bili do tega predloga zelo kritični, po njihovem je namreč težko sprejemljivo, da pogodbeni veleposlaniki ocenjujejo delo kariernih diplomatov, opozorili pa so tudi, da bi bilo ocenjevanje dela vodij sektorjev s strani vodij DKP v diplomaciji skrajno neobičajno. "Dogajanje glede ocenjevanja je pripeljalo tako daleč, da je - kot lahko razberemo iz zapisa širšega kolegija ministra in državne sekretarke - Dragoljuba Benčina celo napovedala razmislek o tem, da ministrstvo ocenjevanja za lansko leto sploh ne bo izvedlo," smo zapisali v omenjenem članku.

A ker dokument kolegija po navedbi MZZ nosi oznako interno, je služba ministrstva za tajne podatke ocenila, da so izpolnjeni zakonski pogoji kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 260. členu kazenskega zakonika. Ta določa, da se uradna ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke ali zbira take podatke, zato da jih izroči nepoklicani osebi, kaznuje z zaporom do treh let. Enako kazen pa kazenski zakonik predvideva za tistega, ki protipravno pride do tajnih podatkov, da bi jih neupravičeno uporabil, in tudi za tistega, ki take podatke brez dovoljenja javno objavi.

Vendar pa zakon o tajnih podatkih določa, da se za tajnega lahko določi podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Z oznako interno pa je po tem zakonu mogoče določiti tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Na vprašanje, kako bi razkritje zamisli Benčinove o novem ocenjevanju lahko škodilo MZZ ali celo državi, so nam na ministrstvu pojasnili, da na kolegiju razpravljajo o različnih stvareh, poleg urejanja notranjih zadev obravnavajo tudi občutljiva vsebinska vprašanja, oznako interno pa nosi celoten zapisnik.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa opozarja, da ima organ po zakonu o tajnih podatkih možnost, da označi samo del dokumenta, ki je tajen, oziroma da del, ki ni zaupen, izloči. Sicer pa je po njenem prepričanju v mandatu sedanje vlade veliko več primerov zlorabe oznake tajnosti, kot je je bilo v preteklem mandatu. "Ta vlada je bistveno manj transparentna kot prejšnja," poudarja. Tako je Pirc-Musarjeva v zadnjem času odredila, da se v nekaterih primerih oznaka tajnosti umakne. Ena od teh odredb se je nanašala prav na MZZ, ki je kot tajno označil imenovanje ruskega veleposlanika v Sloveniji. Pirc-Musarjeva še dodaja, da v primeru, če organ naredi neko sramotno dejanje, to ne more biti razlog za oznako tajnosti.

Nekateri naši sogovorniki na MZZ so nad tokratnim ravnanjem ministrstva zgroženi in dodajajo, da je pred ministrstvom vrsta zahtevnih nalog. Ugledu države in ministrstva bo škodila njihova neuresničitev, ne pa objava informacij o sistemu ocenjevanja zaposlenih.

MZZ se v aferi "washingtonska depeša" ni nič naučilo

Zunanje ministrstvo vira, ki je razkril informacijo novinarjem, ne išče prvič. Na tokratni primer nekoliko spominja afera "washingtonska depeša" iz leta 2008. Takrat je prišla v javnost zabeležka o tem, kaj ameriška stran pričakuje od slovenskega predsedovanja EU v zvezi s Kosovom, Bližnjim vzhodom, Kavkazom, vrhom EU-ZDA ... Ker takratni dokument ni bil označen z oznako zaupnosti (to je pozabil dati takratni veleposlanik v ZDA in sedanji minister Samuel Žbogar), se ministrstvo ni moglo obrniti na organe pregona. Tako je iskanje krivca vzelo v svoje roke in za dober mesec dni preverilo klice vseh zaposlenih na ministrstvu ter tako nezakonito pridobilo in obdelalo okoli 110.000 podatkov dohodnih in izhodnih klicev iz stacionarnega telefonskega omrežja MZZ. Na osnovi preverjanja telefonskih klicev so za krivca osumili sedanjega veleposlanika na Poljskem Marjana Šetinca; v njegovo pisarno je vstopilo osem oseb ter mu zapečatilo službeni računalnik. Šetinc je napovedal tožbo proti državi, a je kasneje, ko se mu je zunanje ministrstvo opravičilo, od te namere odstopil. Je pa ravnanje ministrstva vzela pod drobnogled informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je maja 2008 zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov takratnemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu in generalnemu sekretarju na MZZ Igorju Jukiču kot odgovornima osebama v sostorilstvu izrekla globo, vsakemu v višini 1660 evrov.