Vlada sprejela pokojninsko reformo

(Foto: Matej Povše)

Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, je po seji vlade poudaril, da reforma temelji na zagotovitvi finančne vzdržnosti pokojninske blagajne in na zagotovitvi dostojnih pokojnin. Po njegovi oceni bi zaradi finančne nevzdržnosti sedanjega zakona v prihodnjih letih neogibno prišlo do zmanjševanja obsega pravic zavarovancev in do povečevanja prispevkov delodajalcev, to pa bi negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlagane spremembe nove pokojninske zakonodaje, je opozoril Svetlik, so nujne tudi z vidika ustavitve padanja pokojnin upokojencev in zagotovitve dostojnih pokojnin prihodnjim generacijam. Po njegovih besedah so izračuni ekonomskega inštituta pravne fakultete pokazali, da se povprečna pokojnina, kljub podaljšanju odmernega obdobja, ne bo znižala, in sicer zaradi fiksirane stopnje odmernega odstotka in drugačnega načina izračunavanja pokojnin.

"Pomoč ustavnega sodišča ni nemogoča"

Svetlik obžaluje, da zakon nima podpore sindikatov, poudarja pa, da jim je vlada "stopila nasproti" pri upoštevanju bonusov, olajšavah za starševstvo, pri podaljšanju prehodnih obdobij in s posebno pozornostjo določenim skupinam prebivalstva. Da bi prepričali javnost o nujnosti sprejetja reforme, bo vlada natisnila posebno publikacijo, ki jo bo predvidoma prihodnji teden prejela vsaka slovenska družina.

Predsednik vlade Borut Pahor je povedal, da gre za enega pomembnejših reformnih ukrepov, s katerimi "popravljamo temelje za večjo konkurenčnost". "Gre za vse nas, gre za spremembe, ki pomenijo za veliko večino državljanov spremembe na bolje," je zagotovil Pahor. Neusklajenost zakona s sindikati po Pahorjevem mnenju ne pomeni konca socialnega dialoga, saj naj bi imeli socialni partnerji še vedno možnost za vlaganje konstruktivnih predlogov. Na Dnevnikovo vprašanje, ali bi morebitni naknadni zakonodajni referendum, ki ga napovedujejo sindikati, vlada izpodbijala pred ustavnim sodiščem, je odgovoril, da "to ni nemogoče". Ob tem je dodal, da bi se rad čim manj obračal na ustavno sodišče: "Ne želim namreč vzbuditi vtisa, da ustavno sodišče brani vlado pred javnostjo."

Semolič: Najslabša vlada doslej

Na sprejem zakona se je nemudoma odzvala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Predsednik ZSSS Dušan Semolič je znova opozoril, da so predlagane rešitve nepravične in dolgoročno škodljive tako za delavce kot za upokojence in da tlakujejo pot v revščino. Po njegovi oceni gre za doslej najslabšo vlado, "vsaj kar zadeva socialni dialog". "Kriza ni alibi, temveč bi morala še bolj prisiliti vlado k iskanju skupnih rešitev," je opozoril Semolič in potrdil, da bodo, če bo državni zbor sprejel zakon v sedanji obliki, ljudi pozvali na referendum. Na Dnevnikovo vprašanje, ali bodo v času parlamentarne procedure poleg lobiranja pri poslancih uporabili tudi kakšne druge oblike sindikalnega pritiska, je Semolič odgovoril, "da je mogoče marsikaj". "Če normalna komunikacija odpove, lahko ljudje reagirajo nepredvidljivo," je opozoril.

V pogajanjih ni uspelo niti DeSUS, ki zahteva drugačno uskladitev pokojnin; namesto usklajevanja v višini 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti inflacije, se DeSUS zavzema za razmerje 80 proti 20. "V ponedeljek mi je minister Svetlik ponudil razmerje 66 proti 34, a to za DeSUS še vedno ni sprejemljivo," je včeraj povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec. Napovedal je, da bodo v parlamentarni proceduri vložili amandma, če se ne bodo uskladili, pa zakona poslanci DeSUS ne bodo podprli. DeSUS nasprotuje tudi predvideni zamrznitvi pokojnin. Če bi se to zgodilo, ne bi podprli proračuna za prihodnji dve leti.

Ključne spremembe pokojninske zakonodaje

Postopni dvig upokojitvene starosti na 65 let za moške in ženske oziroma na 60 let ob 43 letih pokojninske dobe za moške in na 58 let ob 41 letih pokojninske dobe za ženske. Doslej je bila polna starost določena pri 63 letih za moške in 61 letih za ženske, brez malusov pa je bila upokojitev možna tudi pri 58 letih ter 40 letih delovne dobe za moške in 38 letih za ženske.

Za pravico do predčasne pokojnine bo treba dopolniti 60 let in imeti najmanj 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženske). Za vsako leto delovne aktivnosti po izpolnitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine bodo zavarovanci nagrajeni z 20 odstotki predčasne ali starostne pokojnine in z dvema odstotkoma višjim odmernim odstotkom. Doslej sta bila v sistemu dva bonusa; na starost, ki je začel za moške učinkovati po 63. letu, za ženske pa po 61. letu starosti, drugi bonus pa je dvigoval vrednost posameznega leta, pri čemer pa zavarovanec peto leto bonusa ni mogel več uveljaviti.

Za vsak mesec upokojitve pred izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev se bo pokojnina znižala za 0,3 odstotka. Doslej so se malusi za vsako leto pred dopolnjeno polno starostjo progresivno zviševali; od 0,1 odstotka na mesec za leto dni predčasne upokojitve do 0,3 odstotka na mesec za pet let predčasne upokojitve.

Za vsakega otroka se starostna meja zniža za osem mesecev, vendar največ za 24 mesecev. Doslej je znižanje minimalne upokojitvene starosti za enega otroka znašalo osem mesecev, za dva otroka 20 mesecev, za tri otroke 36 mesecev, za vsakega naslednjega otroka pa še po 20 mesecev.

Odmerno obdobje za pokojnino se postopno zvišuje z 18 na 34 zaporednih let, pri čemer se odmerni odstotek fiksira na 80 odstotkov.

Pri uskladitvi pokojnin se bo namesto rasti plač upoštevalo le 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti inflacije.

Za izpolnitev pogojev do starostne pokojnine se ne bodo več upoštevali leta študija in vojaškega roka ter čas prijavljenosti na Zavodu za zaposlovanje.

Pravica do varstvenega dodatka, ki se sedaj izplačuje s pokojnino, se seli na socialno pomoč.

Institut delne upokojitve omogoča dodatni denarni bonus v višini pet odstotkov odmerjene predčasne oziroma starostne pokojnine do dopolnitve 65 leta starosti.

Za delodajalce, ki bodo zaposlovali delavce po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev, se bodo prispevki v prehodnem obdobju znižali za 50 odstotkov, nato pa za 30 odstotkov.

Dejali so:

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS): Dobro je, da je pokojninska reforma sprejeta, vendar pa smo od nje pričakovali mnogo več. Spremembe ne omogočajo dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in ne zagotavljajo varne starosti bodočim generacijam. Že čez pet ali šest let bodo potrebne nove spremembe pokojninske zakonodaje. Po naši oceni je to neuspeh. Na to, da bi se v parlamentarni proceduri še kaj spremenilo, pa ne računamo.

Maks Tajnikar, Ekonomska fakulteta: S spremembami pokojninske zakonodaje, ki so zelo korenite, bomo za vsaj nekaj let dosegli bolj uravnoteženo stanje v pokojninskem sistemu. Kaj bo na dolgi rok, je vprašanje; ali bo sredstev več ali pa bo že kmalu potrebna nova reforma. Sicer pa vladi pri izvedbi reforme zamerim več stvari; da ni znala javnosti ustrezno razložiti, zakaj je potrebno zviševanje upokojitvene starosti, da ni bilo nobene diskusije o tem, kako zagotoviti delo starejšim delavcem, in da ni postregla z izračuni o višini pokojnin v prihodnje

Sašo Polanec, Ekonomska fakulteta: Zelo sem zadovoljen, da je sedem let opozarjanja obrodilo sadove. Predlagane rešitve zagotavljajo javno finančno vzdržnost, večjo pravičnost in bolj dostojne pokojnine. Dvig upokojitvene starosti je bil za dosego teh ciljev nujen; čeprav je premik na 65 let celo nekoliko višji kot bi bilo trenutno nujno potrebno, pa smo s tem po drugi strani kompenzirali posledice dosedanje večje tolerantnosti do prezgodnjega upokojevanja.