Vlada potrdila sporazum s Fidesom

Vlada je včeraj potrdila sporazum s Fidesom. Ob tem se obeta, da bodo svoje zahteve zaostrovali tudi ostali sindikati v javnem sektorju. (Foto: Luka Cjuha)

Sporazum mora danes potrditi še izredna konferenca Fidesa, nato pa naj bi zdravniki začeli vračati soglasja za nadurno delo. V celoti bo dogovor objavljen šele po Fidesovi konferenci, napoveduje pa racionalizacijo mreže dežurnih mest in odpiranje kolektivne pogodbe za zdravnike. Marušič ob tem zatrjuje, da sporazum ne bo ogrozil stabilnosti zdravstvene blagajne.

Prihranek, ki naj bi odtehtal vrnitev dosedanjega plačila dežurstev, naj bi dosegli z združevanjem nekaterih dežurnih mest, nekatera bodo ukinili, nekatera pa naj bi nadomestili z drugimi oblikami, kot sta pripravljenost in izmensko delo. "Po nekaterih podatkih naj bi izmensko delo stroške zmanjšalo za 15 odstotkov," je dejal Marušič. Kar zadeva druge oblike dela, bo sporazum veljal tudi za ostale zaposlene v zdravstvu, ne samo za zdravnike. Osnutek pravilnika, ki bo v prihodnje urejal dežurstva in druge oblike zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva, nameravajo pripraviti nekje do oktobra. Sporazum predvideva še razrede dežurnih mest, od katerih bo odvisno tudi plačilo, kar torej prinaša dodatno diferenciacijo.

Premier Borut Pahor je zatrdil, da Fidesu niso ugodili v nobeni posebni zahtevi, ki bi lahko "iritirala" sindikate v javnem sektorju, po njegovih besedah pa se tudi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs strinja o tem, da so strahovi ostalih sindikatov odveč. "Moja najpomembnejša skrb sta varnost in zdravje ljudi, upoštevati pa je treba tudi, da je zdravnikov premalo," je poudaril. To okoliščino je treba po njegovem imeti pred očmi, tudi ko gre za stališča dela sindikatov, ki je bil naklonjen vladnim argumentom za zamrznitev plač. Pahor pričakuje, da bosta zakon o zdravstveni dejavnosti in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nared do konca leta, tako da se bo lahko zdravstvena reforma začela s prihodnjim letom. Ta bo uredila tudi, da bodo zdravniki plačani glede na kakovost dela, je dodal.

"Če je vlada zdravnikom zgolj vrnila dosedanje plačilo dežurstev in se ne bo zgodilo nič drugega, bo treba v sistemu pač privarčevati toliko več. Dvanajst milijonov evrov se sicer ne zdi veliko, saj je to le pol odstotka vseh odhodkov zdravstvu, a to na primer pomeni kar veliko kolčnih protez," je dejal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin. Osebno sicer meni, da je dežurstvo danes pretirano vrednoteno, strinja pa se o tem, da je mogoče to urediti na različne načine. "Prav je, da to popravljajo vlada in sindikati, ki so zakrivili izvirni greh. V vsakem primeru pa je količina denarja v zdravstveni blagajni omejena, in le toliko lahko porabimo," je dejal. Glede na trenutne projekcije bo imela zdravstvena blagajna konec letošnjega leta okoli 50 milijonov evrov tekočega minusa, ki pa ga bodo še lahko pokrili s presežki iz minulih let.

Že prihodnje leto pa to ne bo več mogoče, je opozoril Fakin. Če bo denarja zmanjkalo, se bo treba po Fakinovih besedah začeti pogovarjati o povišanju prispevne stopnje ali pa zmanjšanju obsega pravic. Ker je višanje prispevne stopnje v sedanji gospodarski situaciji malo verjetno, se lahko zato zgodi, da bodo zavodom pač plačali manj programa, čakalne dobe na nenujne preglede in posege pa bi se s tem podaljšale.