In ko je kazalo, da je lesovje in travinje, ki je v preteklih štirih letih nekdanjo deponijo dodobra preraslo, vse nekdanje zgode in nezgode potisnilo v pozabo, nas je prebivalec Dobove in občinski svetnik Marjan Jurkas pred dnevi spomnil, da tam le ni vse tako, kot je videti, in da bi zaradi nekaterih površno izvedenih postopkov zapiranja deponije utegnila koga še močno boleti glava.
Ko smo se na občini pozanimali, kako je s to zadevo, so nam odgovorili, da so nekdanjo dobovsko deponijo nenevarnih komunalnih odpadkov zaprli povsem v skladu z izdelanim projektom, ki so ga potrdili tudi na okoljskem in finančnem ministrstvu. Na zadnjem zaradi tega, ker so ga podprli z nekaj več kot 112.000 evri.
Inšpektor kljub vsemu posegel po kazni
Zato tem bolj čudi vsebina poročila državnega okoljskega inšpektorja, ki je aprila letos ugotovil, da upravljalec zaprtega odlagališča potrebnega monitoringa stanja ne izvaja v predpisanem obsegu, zaradi česar je izdal odločbo o prekršku. Inšpektorja je najbolj motilo neizvajanje meritev emisij odlagališčnega plina ter emisij snovi pri odvajanju izcednih ter onesnaženih padavinskih voda. Komunalno podjetje KOP iz Brežic kot upravljalec ter občina kot lastnik sta v zvezi s temi ugotovitvami na okoljsko ministrstvo julija letos naslovila vlogo za odlog zagotavljanja obratovalnega monitoringa (podpisala sta jo župan Ivan Molan ter direktor Kopa Ferdo Pinterič), o kateri na ministrstvu še niso odločali. Pritožili so se tudi zoper izrečeno kazen, o kateri bo zadnjo besedo izreklo sodišče.
Okolju prijaznejše zapiranje predrago?
Na občini so bili nad inšpektorjevim ukrepom presenečeni tudi zaradi tega, ker so jim, kot navajajo v odgovoru na naša vprašanja, na ministrstvu za okolje in prostor obljubili, da jim na zaprtem odlagališču ne bo treba izvajati vseh monitoringov (meritve plinov in ugotavljanje stanja podtalnice), če bo zaprto v skladu s sprejetimi usmeritvami. Te so, kot zatrjujejo na občini, dosledno izvajali. V projektni dokumentaciji o zapiranju odlagališča, na katero se sklicujejo, med drugim piše, da bi bilo zapiranje dna deponije z neprepustnimi materiali nesmiselno in bi povzročilo le ogromne stroške, zaradi preostalih dejavnosti v okolici pa ne bi bistveno vplivalo na varovanje podtalnice.
Omenjena podpisnika ministrstvu predlagata izdajo nove odločbe, ki bi vsebovala opustitev spornega monitoringa, ki je, kot zatrjujeta, praktično neizvedljiv, omenjata pa tudi potrebo po primerni uskladitvi zakonodaje in izdaji novih navodil inšpekcijskim službam.