Posebna zakona za brezposelne in študente

(Foto: Luka Cjuha)

"Predlagamo dva dela zakona, enega, ki bi urejal delo za študente in dijake, ter drugega, ki bi urejal delo za upokojence in brezposelne," je rekel denimo Jakob Presečnik iz poslanske skupine SLS, podobno so razmišljali tudi v poslanski skupini SDS. "Smiselna bi bila izključitev brezposelnih," je ponovno poudaril Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, medtem pa študenti že nekaj časa poudarjajo, naj bo študentko delo urejeno v posebnem zakonu.

Različne oblike dela so potrebne

Toda čeprav se skoraj vsi socialni partnerji zavzemajo za to, da bi bile posamezne skupine izvzete iz zakona, pa Maks Tajnikar iz Ekonomske fakultete meni, da to ne bi bilo smiselno, saj zakon ureja način dela, ki je skupen vsem tem skupinam, ne pa delo za posamezno skupino. "Če bi bilo malo delo formulirano na pravi način - kar ne pomeni, da zdaj je - bi se uredile razmere na trgu dela," meni Tajnikar. Prepričan je, da vsak trg dela potrebuje fleksibilnost v smislu različnih delavnikov, različnih obdavčitev in različnih oblik zaposlovanja, pri nas pa se ta fleksibilnost uvaja prav z malim delom. Na trgu je potreben tudi delavec, ki ne dela osemurnega delavnika, in razmah študentskega dela v zadnjih letih kaže prav to - potreba po neredno zaposlenih delavcih je tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. "Več kot je različnih oblik dela, boljše je to z vidika zaposlenosti. Če dovolimo, da ljudje delajo manj ali več kot osemurni delovnik - vsaj tako kažejo izkušnje držav, kjer je to uveljavljeno - je stopnja zaposlenosti bistveno večja. Koncentracija dela na osem ur povečuje brezposelnost, ne zmanjšuje," meni Tajnikar.

Opozarja pa, da je zakon zasnovan preveč restriktivno, ne pa zgolj regulativno. Nepotrebno restriktivnost vidi predvsem v omejevanju obsega malega dela, po njegovem pa bi moral zakon le urejati določen tip dela, torej delo, kjer človek ni polno zaposlen, z omejenim delovnikom. Strinja pa se z vsemi ostalimi, ki opozarjajo, da malo delo ne bo zmanjšalo obsega dela na črno, niti ne bo povečalo obsega rednih zaposlitev. V to so prepričani tudi v Združenju delodajalcev Slovenije.

Omejene ure malega dela

Medtem ko niti sindikati niti študentje ne podpirajo zakona, pa so ga delodajalci načeloma podprli v obliki, v kakršni je, "kljub nekaterim pomanjkljivostim oziroma manjši podražitvi te vrste dela", pravi Borut Meh, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS). Malo delo vidi celo kot priložnost, saj odpira možnost širitve kroga upravičencev, pri čemer izpostavlja upokojene delavce. "Ti bodo prek malega dela lahko prenašali predvsem tako imenovano mehko znanje na novo zaposlene delavce. Tudi vključitev brezposelnih oseb v koncept tega pogodbenega razmerja je za delodajalce priložnost, da delavca spoznajo ter si tako ustvarijo bazo kandidatov za redno zaposlitev," je povedal Meh.

Bistveni zadržek delodajalcev pa se še vedno nanaša na število ur, ki se smejo v podjetju izvesti v okviru malega dela. V podjetju z več kot 10.000 delavcev bodo delavci lahko opravili le 2880 ur malega dela, medtem pa je letni fond ur delavca, ki je zaposlen za polni delovni čas, približno 2090. "To pomeni, da bo delodajalec v primeru nenadnih odsotnosti le stežka nadomestil izpadle ure. Fond ur je zagotovo premajhen, v podjetju, ki zaposluje 10.000 delavcev, je mogoče v obliki malega dela organizirati le 1,3 delovnega mesta," pravi Meh. Poleg omejitve ur malega dela poudarja tudi nekoliko kompleksnejši postopek ter nekoliko višje stroške malega dela v primerjavi z dosedanjim študentskim delom. Podoben pomislek je včeraj izpostavil tudi poslanec SD Andrej Magajna.

V času zaključka redakcije je burna seja odbora in ostalih, ki jih zakon zadeva, še trajala.