Univerzitetni programi na univerzah, strokovni na politehnikah

(Foto: Matej Povše)

Sankcije za neuspešen študij na drugi stopnji

Dokument predvideva dolgo vrsto ciljev in ukrepov, med drugim institucionalno ločitev univerzitetnega in visokega strokovnega študija, ki naj bi se izvajal samo na novoustanovljenih politehnikah, nove vstopne pogoje v študij in finančne sankcije za študente ob "zavlačevanju" na drugi stopnji študija. Načrtovani so tudi posodobitev habilitacijskih postopkov, nižji osip, manj programov, več učiteljev, pa tudi za okoli 900 milijonov evrov več javnega denarja do leta 2020. Ob koncu tega desetletja, še piše v 57-stranskem dokumentu, bo za daljši čas študiral v tujini vsak peti slovenski študent, vsak deseti učitelj oziroma raziskovalec bo tujec, osip, ki je zdaj 35-odstoten, pa bo manjši za dve tretjini .

Minister je povedal, da v javno razpravo pošilja dokument, ki je tako pomemben, da ima ob predstavitvi tremo. In dodal: "Stanje je slabo. Naš visokošolski sistem je tudi po mnenju evropskih analitikov neučinkovit: število diplomantov je glede na število vpisanih prenizko, pa tudi raziskovalni dosežki so šibki." Spremembe namerava uveljaviti v dialogu z vsemi partnerji v visokem šolstvu, kajti "vem, da bi se vsak politično motiviran prevrat končal klavrno". Ob tem je pristavil, da "na lagodje statusa quo" ne bo pristal.

NPVŠ 2011-2010 je nastal na podlagi izhodišč, ki so v razpravi od januarja, premislekov 14 ekspertov, pristojnih vladnih svetov in številnih posameznikov. Javna razprava bo trajala do 20. oktobra, predstavitve po vsej Sloveniji pa bodo namenjene tudi širši javnosti. Program naj bi še letos potrdila tako vlada kot državni zbor.

Več kakovosti, več denarja

Ključna temelja programa sta posodobljena struktura študija s primerno ureditvijo visokošolskega sistema in takšen način financiranja, ki bo nagrajeval kakovost in spodbujal doseganje zastavljenih ciljev. Ves slovenski visokošolski prostor naj bi do konca desetletja slonel na štirih stebrih: diverzifikaciji, ki prinaša raznolikost programov in institucij, internacionalizaciji, s katero naj bi dosegli večjo vključenost v mednarodni prostor, na kakovosti in socialni razsežnosti, ki bo omogočala pravičen dostop do visokega šolstva in dokončanje študija. Minister Golobič je ob tem povedal, da bo študij po prvi stopnji ostal brezplačen, na drugi stopnji pa le, "če bo končan v razumnem roku". Glede načrtovane binarnosti je dejal, da posredno zadovoljuje želje regij po visokem šolstvu. "Trend univerzo v vsako vas smo ustavili, s politehnikami pa bi zadostili ambicijam lokalnih okolij. Tako bi tudi ustrezneje razvijali kulturo inženirstva," je povedal.

Svetovalka v kabinetu ministra Janja Komljenovič je povedala, da bodo univerze v prihodnje imele več besede pri izbiri študentov, in sicer na drugi in tretji stopnji, in več svobode pri nameščanju kadrov. Država ne bo več regulirala obsega dela visokošolskih učiteljev, habilitacije oziroma nazivi pa bodo po novem ločeni od delovnega mesta; na univerzah se bodo sami odločili, na katero delovno mesto bodo zaposlili habilitiranega profesorja. Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan pa je poudaril, da je dokument uresničljiv in da bo ministrstvo letno spremljalo uresničevanje njegovih ciljev.

Nezadovoljni z novo shemo sofinanciranja doktorskega študija

Peticijo Odbora za obrambo visokošolskega in raziskovalnega dela, s katero od vlade zahtevajo, da umakne novo shemo sofinanciranja doktorskega študija, je podpisalo že več kot 50 ljudi. Po mnenju avtorjev peticije, prvopodpisani so Marko Marinčič, Rastko Močnik in Tanja Poličnik, bodo zaradi nove sheme sofinanciranje izgubili študenti, ki so se v doktorski študij vpisali v prejšnjih letih. Nasprotujejo tudi kriterijem za sofinanciranje, po katerih morajo biti teme doktoratov povezane z gospodarstvom ali z reševanjem aktualnih družbenih izzivov, ker naj bi s tem akademski študij podrejali drugim interesom. Minister Golobič je včeraj zatrdil, da prvo nikakor ne drži; tudi dosedanji študentje bodo lahko zaprosili za sofinanciranje šolnin, v rektoratu UL, ki bo skupaj z drugimi univerzami izvedla razpis za ta sredstva, pa so nam zagotovili, da je mogoče pod "reševanje aktualnih družbenih izzivov" uvrstiti prav vse znanstvene discipline.

Rektor UL: pogumni ukrepi

Po mnenju rektorja ljubljanske univerze prof. dr. Stanislava Pejovnika nacionalni program visokega šolstva prinaša vrsto pogumnih ukrepov in pomembne novosti: »Razveseljiva je ugotovitev, da zagotavlja in utrjuje avtonomijo univerze. Pomembna so zagotovila, da se bodo spremenili vstopni pogoji za vpis na univerzo, pri čemer bodo imele univerze večjo avtonomijo pri odločanju, in da se bo povečala stabilnost financiranja raziskovalnega dela univerz z uvedbo raziskovalnega 'lump suma'. Razveseljivo je tudi, da bo nova zakonodaja omogočila več poučevanja v tujih jezikih, da so predvidena dodatna sredstva za razvoj pedagoške infrastrukture in da bodo lahko zaposleni, ki izvajajo visokošolsko dejavnost, izstopili iz sistema javnih uslužbencev.« Prof. Pejovnik povišanje finančnih sredstev do leta 2020 na 2 odstotka BDP iz proračuna oziroma na 2,5 odstotka skupaj z drugimi viri ocenjuje kot primerno. Dober se mu zdi tudi predlog, da bo financiranje slonelo na temeljnem in razvojnem stebru. Prvi naj bi zagotavljal stabilnost, drugi pa naj bi zagotavljal dodatna sredstva, ki bi bila odvisna od doseganja ciljev programa. Ob tem pa rektor opozarja, da je proračunskega denarja za prihodnji dve leti premalo; manjkajo potrebna sredstva za izvedbo petega letnika študija. Največji problem pa za prof. Pejovnika osebno predstavlja predlagana razločitev univerz in politehnik. Po mnenju rektorja, ki se strinja, da sedanja ureditev ni dobra, bi morali razpravljati tudi o takšnih organizacijskih oblikah, ki bi poučevanje strokovnih programov omogočile tudi znotraj univerz, na primer tako, da bi ločili fakultete in visoke strokovne šole. »UL bi lahko ustanovila svojo visoko tehniško šolo, ki bi bila njena članica. Takšna rešitev bi bila racionalnejša,« je o novem razvojnem programu razmišljal
dr. Pejovnik.

Golobičeva zagotovila

Na Dnevnikovo vprašanje, ali dokument ponuja zagotovila, da se kriteriji
na univerzah in visokih šolah ne bodo še naprej zniževali in da se bo
na primer katastrofalno razmerje med številom učiteljev in študentov izboljšalo, je Golobič odgovoril pritrdilno: »Sistem financiranja se bo odmaknil od 'glavarinskih anomalij', število vpisanih in število diplom ne bo imelo več takšne teže. K razreševanju kadrovskih zadreg pa bo prispevalo tudi to, da bo na politehnikah vsaj pol učiteljev iz gospodarstva.«