Odbor DZ za delo je končal drugo obravnavo predloga zakona o malem delu

(Foto: dokumentacija Dnevnika)

Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je predlog zakona o malem delu pripravil za DZ. Zahteve sindikatov, da skupino brezposelnih oseb predlagatelj izključi iz zakona, niso bile predložene v dopolnilih in o njih odbor ni odločal. So pa prisotni temu že uvodoma namenili precej razprave.

Največ razhajanj je bilo pri četrtem členu in dopolnilom k temu členu. Odbor je podprl dopolnilo, s katerim so v četrti člen vnesli dikcijo, da se urna postavka usklajuje enkrat letno s povprečno plačo. Sistem lahko namreč z leti postane neskladen s stroški za življenjske potrebščine. Iz opredeljenih omejitev so izključili nevladne organizacije.

Člani odbora niso podprli dopolnil neodvisnega poslanca Franca Žnidaršiča, s katerimi je predlagal zvišanje števila ur, ki jih delavec lahko preko malega dela opravi. Predlagal je, da se omejitev s 720 ur zviša na 1200 ur. Odbor je zavrnil tudi predlog, da bi delavec lahko malo delo opravljal v obsegu največ 100 ur v koledarskem mesecu, saj predlog določa 60 ur.

Razpravljavci so se pričakovano zadržali tudi pri 22. členu, ki ureja prispevke za zdravstveno zavarovanje "malega delavca". Zavrnili so dopolnilo poslancev Vita Rožeja in Tadeja Slapnika (Zares), ki sta predlagala znižanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s predlaganih 9,1 na 2,5 odstotka, za zdravstveno zavarovanje pa znižanje prispevka s 5,96 na 1,5 odstotka.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je pojasnila, da je bistvena dodana vrednost zakona prav vpetost v sistem socialne varnosti. Študentje pa so po njenih besedah zavarovani glede na svoj status. Če delajo, naj prispevajo v skupne blagajne, iz česar imajo tudi določene pravice, je dejala.

Rožej je opozoril še na zahteve po medgeneracijski solidarnosti od sedanje mlajše generacije. Razmerja medgeneracijske solidarnosti namreč zakon rahlja, ocenjuje poslanec. Državna sekretarka odgovarja: "V kolikor ne bomo krepili medgeneracijske solidarnosti, socialna država, kot jo imam sedaj, ne bo mogla preživeti."

Zakon o malem delu je doživel številne kritike s strani sindikatov, študentov in nekaterih strokovnjakov. Ocenjujejo namreč, da malo delo ne bo doprineslo k zaposlovanju za nedoločen čas, temveč bo le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela.

Malo delo bo omejeno po trajanju in po zaslužku. Obdavčeno bo s 30-odstotno stopnjo, poleg študentov ga bodo lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Zakon po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika "malim" delavcem prinaša večjo socialno varnost.

Poslanci bodo o predlogu zakona o malem delu najverjetneje odločali že na septembrski seji DZ.