Vlada in sindikati brez zbližanja stališč, v SDS plačnega zakona ne bodo podprli

Tanko: Pahorjeva vlada ima sicer polna usta socialnega dialoga, a s predlaganim zakonom "javne uslužbence deli na bolj in manj poslušne aktualni vladi". (Foto: Jaka Adamič)

Kot je pojasnila vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem, so se vodje poslanskih skupin danes sestali tako s predstavniki vlade kot s predstavniki sindikatov javnega sektorja. Po njenih besedah so preverjali, kakšne so še možnosti, da bi še pred obravnavo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju uskladili stališča. Kot pravi, so stvari za zdaj pustili še odprte, čeprav kakšnih novih rešitev ali pogajalskih zbližanj niso zaznali.

Po mnenju Zalokar Oražmove je zelo malo možnosti, da bi med stranema še prišlo do uskladitve. Koalicijski poslanci se bodo sicer o svojem ravnanju glede omenjenega zakona dogovorili v torek pred sejo.

Po besedah Janeza Posedija, vodje pogajalske skupine dela sindikatov, ki za 27. september napovedujejo stavko, je poslance zanimalo, ali na njihovi strani obstaja volja, da bi stvari dorekli, in kolikšne so možnosti za to. Nekega zaključka, ki bi ga navdal z upanjem, ni bilo, pravi Posedi. A dodaja, da pa ni nič izključeno.

Nič o namenu sestanka

Posedi je bil na sestanek povabljen, na njem pa so bili tudi vodja drugega dela sindikatov Branimir Štrukelj, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in predstavnik ministrstva za finance. Kakšen je bil namen sestanka, ne more govoriti, predvideva pa, da so želeli poslanci istočasno slišati vse vpletene strani, saj imajo sedaj "oni težavo na mizi".

Sicer pa je Posedi danes ponovno pojasnil, da je zanje način urejanja, kot ga predvidevajo spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nesprejemljiv. Dodal je še, da so že minuli teden svoja stališča predstavljali v poslanskih skupinah, v torek pa imajo še sestanek v poslanski skupini Zares.

Vlada naj bi sicer do torka preučila še mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe in morda k predlogu pripravila še kakšno dopolnilo.

Predlagana ureditev ni jasna

Zakonodajno-pravna služba (ZPS) sicer v svojem mnenju opozarja na nejasnost predlagane ureditve. Predlog namreč kot veljavni kvorum za potrditev kolektivne pogodbe oziroma njenih sprememb določa večino reprezentativnih sindikatov, ki predstavljajo vsaj štiri različne dejavnosti.

Če pa ta pogoj ne bi bil izpolnjen, pa bi bile spremembe veljavne tudi, če jih bodo podpisali sindikati, ki zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Po mnenju ZPS gre za podvajanje določb, ki naj bi določile rešitve glede istega vprašanja, predlog pa je vprašljiv tudi z vidika jasnosti.

ZPS opozarja tudi na predlagani način za ugotavljanja števila članov sindikata, ki predvideva, da naj bi se v ta namen ministrstvu predložile pristopne izjave članov posameznih sindikatov. Ker pa je članstvo v sindikatu občutljiv osebni podatek, ZPS meni, da je predlagana rešitev sporna.

Poleg tega bodo predlagane spremembe zakona vplivale tudi na izid tekočih postopkov spreminjanja kolektivne pogodbe, še opozarja ZPS. Z vidika pravne varnosti je zato treba takšno rešitev ponovno pretehtati v povezavi z njenim učinkovanjem na že začete postopke, ki v času uveljavitve zakona še niso bili zaključeni, je še zapisano v mnenju ZPS.

SDS sprememb plačnega zakona ne bo podprla

V SDS ne bodo podprli sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zavedajo se omejenih možnosti javnih financ in bi bili pripravljeni v primeru resne sindikalne blokade potrebne racionalizacije pri plačah podpreti začasni interventni zakon, nikakor pa ne bodo pristali na "rokohitrsko spreminjanje pravil igre med pogajanji".

Tako je v sporočilu za javnost zapisal vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Jože Tanko. Dodaja, da ima Pahorjeva vlada sicer polna usta socialnega dialoga, a s predlaganim zakonom "javne uslužbence deli na bolj in manj poslušne aktualni vladi".

"Vlada se pogaja z 29 različnimi sindikati iz različnih dejavnosti, pri tem pa skuša zgolj sedem njej politično bližjih sindikatov razglasiti za večino, 22 sindikatov in 60 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju pa za manjšino," ugotavlja Tanko.

Obenem v SDS opozarjajo, da so zaposleni v šolstvu v času do leta 2008 dosegli veliko višji standard pri plačah, kot pa so ga dosegli drugi zaposleni v javnem sektorju, na primer v kulturi, državni administraciji, policiji, vojski in vseh ostalih dejavnostih, zato bi morala vlada to v pogajanjih upoštevati.

Poudarjajo tudi, da njihove izkušnje iz pogajanj s sindikati javnega sektorja kažejo, da gre za trde, vendar pragmatične pogajalce, ki so sposobni upoštevati tudi širši interes, ko jim vlada predloži ustrezne argumente. Kot primer navajajo, da je javni sektor leta 2004 prostovoljno pristal na zaostajanje plač za produktivnostjo, ko se je Slovenija borila za vstop v območje evra.