Otroci na kobre, mamice na čevlje

Piton Bobby je bil na razstavi kač in drugih plazilcev prava zvezda. Kot je povedal Uroš Urevc, so se oprijema velike kače bali le odrasli, otroci nikakor. (Foto: Primož Knez)

"Na sejme ljudje z denarjem ne hodijo. Vsi iščejo poceni izdelke, a se ne zavedajo, da to pomeni tudi zares slabo kakovost. Zagotovo ne bi pokrili stroška najema stojnice, tako da smo tu le zaradi reklame in ker je stojnica brezplačna. Namesto nas plačata občina in obrtna zbornica, organizator ne nudi niti malo popusta za domače kakovostne šuštarje," je razložila Milena Jekovec s Seničnega, mož Peter pa je dodal, da bi ceneno kramo morali na taki prireditvi pravzaprav prepovedati, a kaj, ko se ta prodaja, organizator (TD Tržič) pa stojnice bogato odda in nič ne vpraša, kaj se bo na njih prodajalo.

Podobno mnenje ima Aleš Dolčič iz Tržiča. Doma sami izdelujejo kakovostne natikače za dom in prosti čas. Vse naredijo sami, Aleš čevlje tudi oblikuje. Kupijo le usnje. Če bi se ukvarjali z nizkocenovnim izdelkom, zagotovo ne bi preživeli, tako pa posel zadostuje za preživetje družine. A ne na šuštarski nedelji. "Sem pridejo naše stalne stranke, ki vedo, zakaj za natikač dajo 30 ali 40 evrov. Množico ljudi, ki pride to nedeljo v Tržič, je težko prepričati, zakaj je naš čevelj toliko boljši od kitajske robe, ki jo nekaj deset metrov naprej dobijo za pičlih nekaj evrov," je poudaril Aleš Dolčič.

Kupcev, ki resnici na ljubo šuštarsko nedeljo vzamejo bolj kot nedeljski izlet, ki ga ob porciji čevapčičev morda popestrijo še z nakupom novih čevljev, obleke, hrane, modnih dodatkov, "izumov" vseh vrst ali celo avtomobila, pa se je včeraj v Tržiču kar trlo. Gneča od Sokolnice, kjer je bila razstava plazilcev, pa vse do konca mestnega jedra, koder so bile postavljene še zadnje stojnice, je bila nepopisna in kar težko se je bilo prebijati skozi množico, kaj šele v miru pomeriti čevelj. "Podobno kot vsako leto se vedno najde kaj, pa še čas hitro mine. Splača se. Že res, da je veliko nekakovostne krame, vmes pa za spodobno ceno najdeš tudi kaj dobrega od copat do pohodnih čevljev," je pravo ponudbo ocenil Aljoša Erman iz Križ. Tržičanka Janja Kodorovič pa je bila najbolj navdušena nad razstavo kač v Sokolnici. "Odlično je. Da vidiš najbolj strupene kače v živo, se ti res ne zgodi vsak dan. In to še v domačem kraju. Zdaj pa še malo po stojnicah. Kot vsako leto. Saj verjetno ni nič novega, kajne?"

Piton Bobby okrog vratu, zelena mamba pa varno za steklom

Aleš Mlinar iz Zvirč pri Tržiču že 15 let zbira kače, kuščarje in druge, za veliko večino ljudi strah vzbujajoče živali. V zbirki ima več kot sto najbolj strupenih kač na svetu. Nekaj kar doma, nekaj v posebnih prostorih ob domači hiši. Skupaj s prijateljem zbiralcem Davidom Jesenovcem pa sta se letos odločila, da bo strastna prostočasna dejavnost postala tudi njuna poklicna pot in bosta morda najbogatejšo zbirko strupenih kač razstavljala po Sloveniji in Evropi. Začela sta s šuštarsko nedeljo v Sokolnici v Tržiču. In odziv je bil odličen. Obiskovalcev je bilo ogromno in nihče ni odšel ravnodušen. Težko je še kje v živo videti najbolj strupene kobre, mambe, klopotače, gade in največje anakonde, pitone ter najbolj zanimive kuščarje in pajke. Z nestrupenimi in izredno lepimi pitoni se je bilo mogoče tudi slikati, burmanski piton Bobby pa je bil že prava zvezda dneva. "Veliko ljudi se kač boji, jaz jih imam pa rad, saj so neverjetno zanimiva bitja. Gibanje, barve, prehranjevanje, razmnoževanje - vse je nekaj posebnega. Je pa treba v to vložiti veliko dela in precej stroškov, tako da je zadnji čas, da začnem pripravljati razstave in si prek vstopnine vsaj del stroškov povrnem," je razložil Aleš Mlinar, ki je po poklicu sicer pleskar in tako na prvi pogled nima prav nič skupnega z nevarnimi plazilci. Ugrizi, pravi, so redki, a za vsak slučaj ima doma tudi celo zbirko protistrupov.