Nujnost reform ne glede na nagrado na volitvah

Borut Pahor: Ne gre za vprašanje, kako bomo nagrajeni za politiko, ki jo delamo, mi smo jim še dolžni za zaupanje iz leta 2008 in moramo storiti tisto, kar so od nas pričakovali. Tedaj pa je SD obljubljala spremembe. In to temeljne spremembe. (Foto: sta)

V prihodnjih mesecih bo namreč parlament odločal o ključnih projektih Pahorjeve vlade, tako o pokojninski reformi (ki naj bi bila v koaliciji že usklajena, premier pa je optimističen tudi glede izida na morebitnem referendumu) pa o zdravstveni reformi ...

Po Pahorjevih besedah so mandat dobili v najbolj nehvaležnem času in samo pogumni ter vizionarski ljudje ga lahko pripeljejo do konca tako, da bo Slovenija bližje cilju, ki so si ga zadali, to pa je razvita in socialno povezana država. "Letos jeseni in v prvi polovici prihodnjega leta bomo šli skozi preizkušnje, ki nas politično lahko zelo veliko stanejo. Bodo sicer dolgoročno koristile interesom velike večine ljudi, bodo pa to tako težke preizkušnje, da bodo ob prvi priložnosti ljudje na volitvah sklenili izvoliti druge že zato, da se bodo nekako simbolno rešili obrazov, s katerimi so delili usodo teh trpkih treh ali štirih let," je poudaril Pahor.

Po prepričanju predsednika največje vladne stranke smo Slovenci v zadnjih dveh desetletjih dvakrat imeli dolžnost, da se odločimo o strateških stvareh. Prvič ob odločanju za demokracijo in samostojnost konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Vendar volilci takratne vladajoče garniture na naslednjih volitvah niso nagradili in so vodenje države zaupali drugim. Tako tudi ni nujno, da bodo socialni demokrati nagrajeni za svoje delo. Ni namreč nujno, da to, kar je dobro za skupnost, ljudje tudi tako razumejo. A je po Pahorjevem prepričanju treba spremeniti optiko pogleda in se razbremeniti velikega bremena razmišljanja, kaj jih čaka na volitvah leta 2012. Volilcem so namreč še dolžni za zaupanje na volitvah leta 2008.

Pahorjevemu pozivu so se pridružili tudi ministri SD. Tako je šolski minister Igor Lukšič poudaril, da jim ljudje, če bodo padli v diskusijo o tem, kako ni vizije oziroma predstave, ne bodo zaupali "in bodo začeli neki centri moči iskati ljudi iz naše stranke in sestavljati neko novo grupacijo. Iz tega filma je nastala stranka Zares. Kakšen je potencial tovrstnih strank? Dveleten, trileten," je izpostavil Lukšič.

Da podpirajo reforme, so zagotavljali tudi drugi navzoči na posvetu. A niso bili redki, ki so poudarjali, da mora vlada nujnost sprememb ljudem bolje razložiti in si pridobiti njihovo zaupanje. "Za dobronamerne predloge in odločitve moramo poskušati dobiti tudi čim več zaupanja in podpore. Če ljudje teh odločitev ne bodo razumeli, sprejeli, če ne bodo pripravljeni z nami sodelovati, je vprašanje, ali bodo rezultati takšni, kot si jih želimo," je dejal starosta med poslanci SD Miran Potrč. In dodal, da mu ni všeč pristop, češ "mi smo se odločili in to je prav, drugi nas ne razumejo in morajo to sprejeti".

Tudi poslanec Matevž Frangež je prepričan, da ni samo politična elita tista, ki ve, kaj je za državo dobro. "Predvsem pademo pri vprašanju, ali ljudje verjamejo, da to, kar skušamo narediti za državo, res delamo zato, da bi bilo v družbi več varnosti in pravičnosti, več blaginje," poudarja. Predsednica ljubljanske organizacije SD Metka Tekavčič, ki sicer v soboto še ni želela razkriti, ali se bo podala v župansko tekmo v Ljubljani ali pa ima stranka še kakšne skrite adute, se zaveda nevarnosti, da je lahko rezultat na lokalnih volitvah zaradi reform slabši. Je pa zaupanje za reforme po njenem prepričanju mogoče dobiti, če bodo delali in govorili iskreno "in bomo ljudem povedali tako, da nas bodo razumeli in verjeli, da mislimo resno".