Cerkev ugovarja davku na nepremičnine: Novi davek neugoden za verske skupnosti

Hrvaška katoliška cerkev je izračunala, da se ji splača biti zavezanka za DDV, saj bi imela dobiček predvsem pri večjih naložbah v obnovo in gradnjo cerkva. V Sloveniji so zaradi istih razlogov škofije za izvajanje pridobitnih dejavnosti in upravljanje premoženja ustanovile gospodarske družbe. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Cerkvena oblast je namreč izračunala, da bi se ji to izplačalo predvsem pri večjih naložbah, saj bi bila kot zavezanka za DDV tudi upravičena do odbitka tega davka za kupljeno blago ali storitve. Po navedbah hrvaških medijev bi bili tako računi pri denimo obnovi in gradnji cerkva za 23 odstotkov nižji.

V Sloveniji za Cerkev ni predpisanih posebnih določb glede plačevanja DDV. Cerkev je davčni zavezanec, če neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Dodajajo, da se mora Cerkev identificirati za namene DDV, če ima več kot 25.000 evrov dohodkov, in ima pravico do odbitka DDV za kupljeno blago ali storitve, če bo to blago ali storitve uporabila za namene svojih obdavčenih transakcij.

Slovenske škofije imajo gospodarske družbe

Kot je pojasnil Janez Gril iz novomeške škofije, so skoraj vse slovenske škofije za izvajanje pridobitne dejavnosti in upravljanje premoženja ustanovile gospodarske družbe in na tak način dosegle isto, kot si želi hrvaška katoliška cerkev. "Gospodarstvo Rast v Mariboru, Metropolitana v Ljubljani, Beneficij v Novem mestu... so gospodarske družbe, ki upravljajo premoženje, so zavezanke za DDV in v imenu škofije oziroma nadškofije tudi vodijo večje naložbe. Družba Beneficij na primer upravlja gozdove, prodaja knjige, ki so potrebne za bogoslužje, in podobno," pravi Gril. Dodaja, da so se na tak način pač prilagodili slovenski zakonodaji in da tako ločeno upravljajo prihodke iz pridobitne dejavnosti. Župnije, razen nekaj izjem, pa nimajo toliko prihodkov, da bi lahko postale zavezanke za DDV, še pojasnjuje Gril.

Verske skupnosti pri nas so pri opravljanju pridobitne dejavnosti zavezane k plačilu vseh davščin (DDV, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dediščine...), medtem ko so pri opravljanju nepridobitnih dejavnosti, podobno kot nekatere druge nepridobitne organizacije (društva, politične stranke, sindikati, zavodi…), oproščene plačila določenih davkov (davka od dobička od donacij, dediščin in daril, niso zavezanke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ne plačujejo davka na določene nepridobitne storitve), pojasnjujejo na uradu za verske skupnosti.

S predlaganim davkom na nepremičnine se katoliška cerkev ne strinja

Nekoliko bolj neugoden bo lahko, če bo sprejet v obliki, kot je predlagan, za verske skupnosti novi zakon o davku na nepremičnine. V osnutku zakona je namreč predvideno, da bodo oproščene davka le za nepremičnine, ki se uporabljajo za verske obrede. "Torej se predlaga, da se vse druge nepremičnine v lasti verskih skupnosti, kot so nepremičnine za bivanje, še bolj pa seveda nepremičnine za namene opravljanja različnih dejavnosti (tudi nepridobitnih), torej župnišča, prostori za izobraževanje, poslovni prostori, gozdovi in kmetijska zemljišča itd., obdavčijo," pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Pri RKC so se že odzvali - kot je pojasnil Janez Gril, so na ministrstvo že poslali pripombe, saj se jim ne zdi prav, da bi morali davek plačevati tudi za župnišča, kjer so poleg bivanjskih prostorov duhovnikov tudi prostori, namenjeni pastoralnemu delu. "Tam lahko poteka verouk, sobo imajo na primer cerkveni pevski zbori, kakšen župnijski Karitas in to ni nič pridobitnega, kljub temu pa so v osnutku zakona ti objekti podvrženi davku. Zdaj se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za te objekte ni plačevalo," pojasnjuje Gril.

Po navedbah tednika Družina je kriza udarila tudi v RKC. Skupen proračun vseh škofij in obeh nadškofij je namreč leta 2008 znašal

25,3milijona evrov, leta 2009 pa

11,3milijona, pri čemer je višina darov vernikov padla s

4,6milijona v letu 2008 na

2,8milijona v letu 2009.

Več kot 11 milijonov evrov dohodkov (nad)škofij

Glede na javno objavljene podatke (na spletni strani RKC in v tedniku Družina) iz letnih finančnih poročil obeh nadškofij in štirih škofij, je Cerkev lani dobila kar dobrih 7,6 milijona evrov prihodkov iz gospodarjenja s premoženjem, torej z najemninami, prodajo lesa, prodajo knjig in tiskovin ter z upravljanem svojih kapitalskih deležev v gospodarskih družbah. Celotni proračun vseh (nad)škofij je sicer znašal 11,3 milijona evrov, od tega je bilo 2,8 milijona evrov prihodkov iz darov vernikov in duhovnikov. Samo ljubljanska nadškofija je imela lani 4,38 milijona evrov vseh prihodkov, medtem ko je bilo odhodkov za dobrih 450.000 evrov manj. Od države je dobila 200.000 evrov subvencij, kar je po navedbah tednika Družina bistveno manj kot leto prej - v letu 2008 je dobila skoraj 1,9 milijona evrov. Gospodarska družba Metropolitana je ustvarila 1,37 milijona evrov dobička, Bogoslovno semenišče 153.876 evrov, Skupnost katoliške mladine pa 22.098 evrov.

Mariborska nadškofija z gospodarjenjem s premoženjem dobi kar 90 odstotkov dohodkov, lani je tako s tem ustvarila 4,5 milijona evrov prihodkov. Na zadnji dan lanskega leta je imela ta nadškofija v lasti oziroma v upravljanju dobrih 556 hektarov zemljišč (gozdovi, kmetijske površine in dobrih 10 hektarov stavbnih zemljišč), prav tako je bila lastnica stavb v skupni izmeri več kot 47.000 kvadratnih metrov, od česar jih skoraj tretjino oddaja v najem. Deleže ima v štirih gospodarskih družbah. Kljub temu pa je bila lani še vedno tudi zadolžena. Za poplačilo obresti za kredite je namenila skupno kar 986.869 evrov. Za zmanjševanje zadolženosti in ostale odhodke v prihodnjih letih pa so "rezervirali" še dodatnih 611.658 evrov.

Za socialne prispevke dva in pol milijona evrov

Država poleg različnih donacij plačuje verskim uslužbencem tudi del prispevkov za socialno varnost, torej za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Lani je tako država za prispevke namenila 2,467 milijona evrov, v letu 2010 pa je v proračunu zagotovljenih 2,481 milijona evrov. Januarja 2009 je bilo vseh upravičencev 1119, od tega jih je 1067 iz katoliške cerkve, avgusta 2010 pa jih je 1045, od tega 991 uslužbencev katoliške cerkve, navajajo v uradu za verske skupnosti. Urad sicer ne plačuje prispevkov za tiste za verske uslužbence, ki so zaposleni v državnih organih.