Skupina Evrosad danes pridela 20.000 ton visokokakovostnega sadja na leto (prednjačijo jabolka), v prihodnjih letih pa načrtujejo količino povečati na 25.000 ton, kar bi predstavljalo polovico vse slovenske proizvodnje. V sodelovanju z drugimi slovenskimi pridelovalci bi to količino lahko povečali celo na 35.000 ton na leto.

"Ta naložba predstavlja tudi veliko priložnost za naše male sadjarje, ki jih prav tako potrebujemo. Center, kot je tale v Krškem, namreč lahko prevzame tudi vse njihove pridelke ter poskrbi za ustrezno kakovostno presortiranje ter dostavo naročniku v točno določeni kakovosti, količini in času, česar mali pridelovalci sami ne morejo doseči," je v Krškem poudaril prodekan ljubljanske biotehnične fakultete Janez Hribar. Pri tem je nedvoumno meril na nujnost povezovanja kmetijcev v Sloveniji, kakršnega za zdaj ne poznamo. Enako razmišlja tudi direktor Evrosada Boštjan Kozole, ki želi, da bi kmetijci to čim prej spoznali in porušili obstoječe pregrade nezaupanja.

Evrosad pridela dvakrat več sadja, kot ga Slovenci pojemo. Zato je njegova usmeritev v izvoz razumljiva. Doslej so izvažali v 12 evropskih držav, tem se bodo že prihodnji teden pridružile Litva, Latvija in Ukrajina. "Dejstvo je, da pri nas proizvajamo ena najboljših jabolk na svetu in da prodajamo na trgu, kjer vlada huda konkurenca. Nespametno je, da mali pridelovalci pri nas konkurirajo sami sebi, namesto da bi se povezovali in bili konkurenčni na tujem," razmišlja Kozole, ki pravi, da v Evrosadu ne želijo in ne morejo postati največji pridelovalec sadja v Evropi, temveč najboljši.

V sejni sobi Evrosada so se pred svečanim odprtjem zbrali tudi člani gospodarskega interesnega združenja pridelovalcev sadja v Sloveniji. Kljub danemu priznanju, da država z ugodnostmi pri nabavi protitočnih mrež, namakanju in podobnem za kmetijstvo stori več kot nekoč, so nekateri opozorili tudi na daleč prešibko podporo raziskovalni dejavnosti, razvoju in spodbujanju večje proizvodnje hrane (tudi) prek manjših finančnih obremenitev proizvajalcev. "Slovenija je na vlaku, ki pelje v prehranski bankrot, ki je hujši kot finančni. Pri nas je samooskrba s hrano tako padla, da smo primerljivi samo še z afriškimi državami. Večji del hrane namreč uvozimo. Medtem ko je del te dvomljive kakovosti, doma izgubljamo tla pod nogami. Slovenci smo kmetje in to bi morali ostati," je pribil Hribar.