Nova pokojninska reforma: Jože bo delal 14, Milena pa 6 mesecev dlje

Čeprav je v večini evropskih držav upokojitvena starost zakonsko določena pri 65 letih, je dejanska starost pri upokojitvi precej nižja in, predvsem pri moških, na ravni upokojevanj v Sloveniji. (Foto: Luka Cjuha)

Tisti, ki bodo ob izpolnitvi pogojev za predčasno pokojnino ostali na delovnem mestu, pa bodo prejeli še 20 odstotkov predčasne pokojnine, z vsakim letom delovne aktivnosti se jim bo odmerni odstotek zvišal za dve odstotni točki. Prehodna obdobja bodo postopna in se bodo končala najkasneje leta 2025.

Da bi videli, kaj to pomeni, smo si pomagali s primeroma delavca Jožeta in delavke Milene. Jože je rojen septembra 1950 in ima 37 let delovne dobe. Po obstoječi zakonodaji bi za upokojitev moral imeti 63 let in najmanj 20 let delovne dobe. Ob uveljavitvi časovnih bonusov za dva otroka bi si znižal potrebno starost za dobrih 16 mesecev, kar pomeni, da bi pogoje za upokojitev izpolnil maja 2012. Po predlogu nove pokojninske zakonodaje pa mu časovni bonusi za otroke v ničemer ne koristijo, saj se starostna meja po novem ne more znižati pod 63 let. Tako bo delavec Jože moral počakati na pogoj o 40 letih delovne dobe, ki bo nastopil julija 2013. Upokojil se bo torej lahko 14 mesecev kasneje kot do zdaj.

Delavka Milena, rojena februarja 1950, s 36 leti delovne dobe in brez časovnih bonusov za otroke, bi se po sedanjem zakonu lahko upokojila februarja 2011, ko bo ob pogoju vsaj 20 let delovne dobe dopolnila 61 let starosti. Ker se bo z reformo upokojitvena starost za ženske z vsaj 20 leti delovne dobe povišala na 61 let in 6 mesecev, se bo lahko upokojila avgusta 2011 ali pol leta pozneje, kot bi se po obstoječi zakonodaji.

Če jo je torej Milena odnesla nekoliko bolje od Jožeta, pa se ji lahko po drugi strani mnogo bolj toži po časih pred zdaj veljavno, tako imenovano Ropovo reformo. Do leta 1999 so se namreč lahko ženske upokojile pri 53 letih in 35 letih delovne dobe. Oba pogoja je namreč delavka Milena izpolnila že aprila lani.

Upokojitvena starost že zdaj ne odstopa od povprečja EU

Po opozorilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je zvišanje upokojitvene starosti v Sloveniji na 65 let nujno zaradi javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Odhodki pokojninske blagajne naj bi se s sedanjih 11 odstotkov BDP do leta 2020 zvišali na 12,2 odstotka BDP, do leta 2050 pa na kar 20,5 odstotka BDP. Zaradi naraščanja izdatkov za pokojnine naj bi že leta 2021 dolg države za 3 odstotne točke presegel maastrichtsko mejo 60 odstotkov.

Povprečna pokojninska doba moških v Sloveniji je v letu 2009 znašala 37 let in pol, kar je 11 mesecev več kot leta 2000, medtem ko je pri ženskah v tem obdobju porasla s 30 let in 11 mesecev na 33 let. Povprečna starost ob upokojitvi moških se je zvišala z 61 na 62 let, povprečna starost ob upokojitvi žensk pa s 56 let in 1 mesec na 58 let in 1 mesec.

Čeprav je v večini evropskih držav upokojitvena starost zakonsko določena pri 65 letih, je dejanska starost pri upokojitvi precej nižja in, predvsem pri moških, na ravni upokojevanj v Sloveniji. Pri moških sega od manj kot 58 let v Italiji do 64 let v Veliki Britaniji, pri ženskah pa od 56 let na Poljskem do skoraj 64 let na Portugalskem.

Starejši so zgarani, mladi pa ne dobijo dela

Uresničitev želje vlade po daljšem ostajanju na delovnem mestu je vprašljiva tako zaradi pomanjkanja interesa za zaposlovanje starejših delavcev kot zaradi nekakovostnih in starejšim delavcem neprilagojenih delovnih mest. Po podatkih Eurostata je v Sloveniji stopnja zaposlenosti oseb med 55. in 64. letom starosti le 35,6-odstotna, kar je 10 odstotnih točk pod evropskim povprečjem, dolgotrajna brezposelnost pa se je najbolj povečala prav pri skupini delavcev v starosti od 50 do 60 let. Če pri tem upoštevamo, da smo po intenzivnosti dela po raziskavi Dublinske fundacije v samem evropskem vrhu, nas ne morejo presenetiti ugotovitve Eurofounda, po katerih je delež oseb, ki zaznavajo bolezenske simptome, v Sloveniji dvakrat višji kot v EU.

Medtem ko poskuša vlada s pokojninsko reformo predvsem zvišati upokojitveno starost in podaljšati pokojninsko dobo, se po drugi strani odpirajo čedalje večji problemi pri vstopu na trg dela za mlade. Število zavarovancev do 24. leta starosti se je med letoma 2002 in 2008 zmanjšalo za kar 14,4 odstotne točke, njihova povprečna pokojninska doba pa znižala za 8 mesecev. Pri osebah, starih od 25 do 29 let, se je povprečna pokojninska doba znižala za eno leto in 7 mesecev, pri tistih, ki so stari od 30 do 34 let, pa kar za dve leti in en mesec.

Razlogi so na dlani: povprečna starost matere ob otrokovem rojstvu se je s 25 let v letu 1982 zvišala na 30 let, skupno povprečno trajanje študija v dolžini 6,9 leta pa nas postavlja na sam evropski vrh in presega evropsko povprečje za približno dve leti. Če k temu dodamo, da so delodajalci glede na anketo zavoda za zaposlovanje za letos predvideli 19.356 prostih delovnih mest, od tega četrtino ali 4645 za tiste z višjo in visoko izobrazbo, in da je lani iz visokošolskih zavodov izstopilo več kot 18.000 diplomantov, lahko ugotovimo, da njihova prihodnost še zdaleč ni rožnata. Obenem je Slovenija država, ki ima v EU najvišji delež začasnih zaposlitev med mladimi. Medtem ko znaša delež začasnih zaposlitev med osebami, starimi do 24 let, v EU 40,6 odstotka, je takšnih v Sloveniji kar 67,2 odstotka, med ženskami celo 79,3 odstotka.

Delodajalci: Ob pokojninski še delovna, socialna in davčna reforma

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je posredovalo pripombe k predlogu pokojninske reforme. V združenju so poudarili, da je pokojninsko reformo treba sprejeti čim prej, pri čemer so nujne sočasne spremembe delovne, socialne in davčne zakonodaje.

ZDS predlaga, da bi lahko zavarovanci, ki bodo na zadnji dan letošnjega leta izpolnili že najmanj 85 odstotkov pogojev glede starosti in pokojninske dobe, imeli pravico do starostne pokojnine po zdaj veljavni zakonodaji. Zavzemajo se tudi za limitiranje prispevkov (socialno kapico) in zvišanje najvišje pokojninske osnove s štirikratnika na petkratnik najnižje pokojninske osnove. Za zaposlovanje starejših delavcev predlagajo višje finančne spodbude za delodajalce; za delavce, ki so že dopolnili starost 60 let, naj bi delodajalci namesto predlaganih 70 odstotkov plačevali največ 50 odstotkov prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V ZDS nasprotujejo zvišanju prispevka pri obveznem pokojninskem zavarovanju na 10,55 odstotka bruto plače, obenem pa menijo, da mora posebna komisija pregledati, za katera delovna mesta bi bila še obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje. Za večje vključevanje zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predlagajo višjo davčno olajšavo ter izenačitev davčnega statusa pokojnine iz prvega in drugega stebra.