Nenavadna merila 3,5-milijonskega razpisa

Na razpisih evropske komisije štejejo predvsem reference, ne pa število prevajalcev kot v prevajalskem razpisu vlade. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Kot glavno merilo za izbiro ponudnikov namreč razpis določa število prevajalcev in ne cene. Cena bo pri ocenjevanju ponudb imela 30-odstotni vpliv, število prevajalcev pa 70-odstotni. To poenostavljeno povedano pomeni, da bo zmagal tisti, ki bo prijavil največ prevajalcev in ne najugodnejše cene. Naša sogovornica, ki je želela ostati neimenovana, opozarja, da se bodo zaradi takšnih pogojev storitve prevajanja za državne organe močno podražile. Doslej je bilo glavno merilo cena, seveda ob izpolnjevanju drugih strokovnih pogojev, generalni sekretariat pa je posel sklenil z več ponudniki. Po njenih ugibanjih bi se razpis utegnil podražiti celo za dvakrat.

Iščejo 1481 prevajalcev

Da so bili pogoji razpisa postavljeni nespametno, priča dejstvo, da je eden od interesentov za posel razposlal vabila za skupni nastop na razpisu na kar 1481 naslovov prevajalcev. Gre za Miša Djurico, nekdanjega tehničnega direktorja Amidasa, ki je eno največjih prevajalskih podjetij v Sloveniji, zdaj pa njegovega pogodbenega partnerja.

Med drugim v vabilu, v katerem prevajalce vabi, naj se pridružijo projektu "pri konkurenci", navaja: "Razpis eksplicitno določa, da lahko prevajalec ali lektor kot podizvajalec nastopa pri več ponudnikih. Ker pričakujemo, da bo naša ponudba na razpisu najugodnejša, je dobro sodelovati v najboljši ekipi." Kot ključ do uspeha Djurica navaja prav razpisne pogoje - 30 točk za ceno in 70 točk za število prevajalcev.

"Najnižja cena nas ne zanima. Izbrali smo pošteno ceno za vse strani, prevajalce in lektorje, naročnika in prevajalska podjetja, če nastopate z njimi. Ne dvomimo, da bodo na razpis prispele ponudbe z nižjo ceno, vendar pa stavimo na število prijavljenih izvajalcev. Če bo ponudnik z najnižjo ceno ponudil x prevajalcev, jih želimo mi ponuditi petkrat toliko. To je vsa skrivnost. Take priložnosti ne bo več. Tudi zato potrebujemo vaše sodelovanje," v vabilu še pojasnjuje Djurica.

Iz protesta do javnih naročil

Djurica je pojasnil, da se je za takšen nastop na razpisu odločil iz protesta do javnih naročil, kjer se zdi, da so "prevajalci prostitutke, prevajalska podjetja pa njihovi zvodniki". Na naše vprašanje, ali to ne bo podražilo storitev za državno upravo, je odvrnil, da ne. "Morda bo cena navidezno višja, vendar le, če se ne upoštevajo sedanji stroški, ki jih ima uprava zaradi ravni prevajalskih storitev. Ker pa se bodo vrnili odlični prevajalci, ki so se iz javnih naročil skoraj popolnoma umaknili, se bodo cene za storitve relativno znižale," je pojasnil.

Na naše vprašanje, ali je o razpisu in razpisnih pogojih govoril s komer koli na generalnem sekretariatu, ki je razpis objavil, je odvrnil, da ne. Očitke, da je razpis pisan na kožo njegovemu projektu, je odločno zanikal in dejal, da se je zanj odločil šele, ko mu je "zavrelo" ob branju razpisne dokumentacije. "Vemo, komu je razpis pisan na kožo. Projekt 'pri konkurenci' je sporočilo, da jim tokrat ne bo zlahka uspelo," je dejal, vendar imen ni želel razkriti.

Vprašanja v zvezi s pogoji razpisa smo včeraj poslali tudi na generalni sekretariat vlade, ki ga vodi Helena Kamnar, vendar na pojasnila še čakamo.

Rok za oddajo ponudb se bo sicer iztekel 14. septembra. Razpis je razdeljen na tri sklope - pisno prevajanje in jezikovna redakcija, lektoriranje ter prevajanje s sodno overitvijo. Ponudniki lahko ponudbe oddajo na enega, dva ali vse tri sklope razpisa. Njihove ponudbe bodo razvrstili glede na število točk, ki bo najbolj odvisno od števila prevajalcev. Če bosta dva ponudnika dobila enako število točk, pa bodo dodatna merila najnižja ponujena končna cena, večje število prijavljenih avtorjev z jezikovno izobrazbo in še čas prispetja ponudbe.

V enem največjih prevajalskih podjetij z razpisom nezadovoljni

Če je po mnenju Miša Djurice tokratni razpis veliko boljši od prejšnjih dveh - vendar je še vedno "zelo diskriminatoren do nekaterih dobrih prevajalcev in do zdrave pameti" -, pa so v Amidasu, s katerim pogodbeno sodeluje tudi Djurica, z razpisnimi pogoji nezadovoljni. "Razpis ni najboljši. Velikokrat se prijavljamo na razpise evropske komisije, kjer štejejo predvsem reference in ne število prevajalcev," je dejala vodja trženja Amidasa Ljerka Zupančič. Na naše vprašanje, ali se bodo odzvali na Djuričevo pobudo, je odvrnila, da ne. Na razpis se bodo sicer prijavili, vendar, kot pravi Zupančičeva, ne računajo na uspeh, saj nimajo tako velikega števila prevajalcev, kot jih bo verjetno zbral Djurica. Pojasnila je, da pogodbeno sodelujejo s 400 prevajalci, prijavili pa bodo tiste, za katere so prepričani, da bodo lahko opravili zahtevane storitve.