Interventni zakon za rešitev poklicnih pokojnin

(Foto: Luka Cjuha)

A izkazalo se je, da je denarja na teh računih premalo, da bi zavarovanci dobili tudi najnižjo možno pokojnino, zato je ministrstvo za delo dejalo, da se tisti, ki nimajo dovolj denarja na računih, pač ne bodo mogli poklicno upokojiti.

To je seveda sprožilo upor pri zavarovancih in včerajšnji sestanek je očitno navrgel možnost interventnega zakona, s katerim bi država pokrila manjko denarja iz proračuna. Za kakšna sredstva gre, pa nam včeraj nihče ni znal povedati. Da Kad za zdaj izračunov še nima, sta nam potrdila tako izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin kot predsednik sindikalne centrale Alternativa Zdenko Lorber. Po nekaterih ocenah pa naj bi bilo denarja dovolj za poklicne pokojnine komaj ene desetine zavarovancev.

Če bodo z interventnim zakonom rešili trenutno stanje, pa bo treba očitno katastrofalno slab sistem spremeniti tudi s pokojninsko reformo. Kakšne rešitve bodo zapisali v novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, še ni znano, več naj bi bilo znanega prihodnji teden, ko se bo delovna skupina ponovno sestala. Predlog zakona naj bi vlada obravnavala že prihodnji četrtek, sindikati pa so, kot je povedal Lorber, od vodje pokojninske reforme na ministrstvu za delo Petra Pogačarja dobili zagotovilo, da četudi vlada besedilo zakona potrdi, bodo nanj sindikati še vedno lahko vplivali v teku parlamentarne procedure.

Včeraj je bilo na sestanku po naših informacijah precej polemike tudi o tem, kateri poklici so sploh še upravičeni do beneficiranega staža oziroma na kakšen način bi lahko ljudem, ki delajo na teh mestih po določeni starosti omogočili prehod na druga delovna mesta. Po drugi strani pa se oglašajo tudi skupine delavcev, ki menijo, da bi si ga zaslužili, čeprav jim ga ne priznajo. Tako so nas na po njihovem nepravično ureditev opozorili reševalci, ki pravijo, da delajo z ramo ob rami s policisti in gasilci, ki pa so upravičeni do poklicnega upokojevanja. Robert Sabol iz reševalne postaje Ljubljana ima 41 let in si, kot pravi, ne predstavlja, kako bo pri 65 letih prišel denimo v peto nadstropje večstanovanjske hiše s 45 kilogrami opreme na sebi. Med reševalci, pravi, jih malo dočaka visoko starost, srečujejo se s poškodbami hrbtenice, še bolj pa jih pestijo psihične obremenitve, med reševalci je veliko tudi samomorov. Ko reševalec ne more več delati na terenu, jih večino zaposlijo na mestih, kjer zlagajo opremo in podobno, a teh delovnih mest ni na pretek. Sabol dodaja še, da je v drugih evropskih državah reševalec beneficirano delovno mesto.