Ulica zgrmela v gradbeno jamo

Ponoči, ko se je zemljina vdrla, so najbližji sosedi zaslišali potresu podoben zvok, mimoidoči pa so lahko še v dopoldanskih urah videli, kako se iz jame kadi beli dim. (Foto: Luka Cjuha)

Zemljina je bila razrahljana

Policisti so že ponoči zavarovali nevarno območje in zaprli del Gubčeve in Žibertove ulice, delavci podjetja Energoplan, ki na tem območju gradijo večji poslovno-stanovanjski objekt, pa so včeraj ustavili dela in se posvetili sanaciji udrte jame.

Na kraj nesreče so včeraj zjutraj prihiteli gradbeni inšpektorji, ki so ugotovili, da sta se zid in cesta vdrla zaradi nepričakovanega zdrsa zemljine. "Dela so potekala v skladu z gradbenim dovoljenjem in dogodek je bil nepričakovan. Inšpektor, ki je jamo pregledal, je ugotovil, da je bila zemlja na mestu udora že prej razrahljana, saj so pod površjem toplovodne cevi in kabli, a tega pred izkopom nismo vedeli," je povedala glavna inšpektorica Inšpektorata za okolje in prostor Aleksandra Velkavrh. Pojasnila je, da so izvajalci pred začetkom del na več mestih gradbišča vzeli vzorec zemljine in ugotavljali strukturo podlage, a natanko na tem mestu vzorca niso vzeli. Medtem pa je namestnik izvršnega direktorja Energoplana Sebastjan Trajkovski zagotovil, da so naredili vse geomehanske preiskave, s katerimi so ugotavljali sestavo tal in prisotnost vode. "Raziskave tal so pokazale, da večjih težav z vodo ne bi smelo biti, pri izkopu pa smo odkrili, da je prisotnost vode večja, kot smo pričakovali," je še pojasnil Trajkovski, ki predvideva, da je zemljina zdrsnila prav zaradi vode.

Medtem pa Ciril Erbežnik z Oddelka za geotehniko in prometnice Zavoda za gradbeništvo Slovenije opozarja, da so "geomehanske raziskave pač omejene. Z nekaj vrtinami se poskusi določiti sestava tal, na podlagi tega pa se gradbeniki odločijo za zavarovanje gradbene jame. Problem je tudi v tem, da se po mojih izkušnjah pri teh raziskavah praviloma varčuje. Sicer pa se geomehanska presenečenja redno dogajajo, saj je na razmeroma majhnem območju sestava tal lahko zelo različna," je pojasnil.

Vsi trije sogovorniki predvidevajo, da sosednje zgradbe niso ogrožene, tudi novega udora ne pričakujejo, Velkavrhova pa je dejala, da bodo inšpektorji na to gradbišče sedaj še posebej pozorni. Inšpektor za okolje si je sicer to gradbišče ogledal nazadnje junija letos in takrat ni ugotovil nepravilnosti.

V Energoplanu sankcij ne pričakujejo

Velkavrhova je pojasnila še, da je bila izkopana jama zaščitena z nekakšnim varovalnim betonskim zidom, ki naj bi držal zemljo, a to vdora ni preprečilo, saj je zemljina pod seboj pokopala betonski zid, spodnesla asfalt, ki sedaj zveriženo visi ob jami, in dodobra poškodovala tudi komunalne vode. Odtrgal se je tudi del toplovodne cevi, zato so bližnji stanovalci, stanujoči v 81 hišah in blokih na Frankopanski in Gubčevi ulici, do nadaljnjega ostali brez tople vode. Kot so pojasnili na Energetiki Ljubljana, je še prezgodaj napovedovati, kako dolgo bo trajala sanacija poškodb, "a danes tople vode še zagotovo ne bo".

Prav tako so zaradi nesreče ostali brez internetne povezave, električni kabli pa niso poškodovani, a so jih morali na Elektro Ljubljana iz varnostnih razlogov vseeno izklopiti. Kar pomeni, da stanovalci ne bodo ostali brez elektrike, se je pa zato poslabšala zanesljivost napajanja v Šiški in središču mesta.

Opozarjali so na tresljaje in hrup

Zanimivo je, kot je povedal Pišek, da so stanovalci zaradi nenehnega tresenja in hrupa, ki traja že vse poletje, opozarjali tako predsednika četrtne skupnosti kot občino. "Nekateri sosedi so zaradi tresljajev, ki smo jih čutili v svojih stanovanjih, podali tudi pritožbe, a nihče ni ukrepal," je povedal.

Tako policija kot inšpektorat za okolje odgovornost za nesrečo še ugotavljata, na Energopalnu pa sankcij ne pričakujejo, je povedal Trajkovski.

Naj spomnimo, da je tako v Ljubljani kot drugih mestih veliko gradbenih projektov, ki so zaradi gospodarske krize nasedli že po izkopu gradbene jame. Te morajo biti zaščitene z betonskim zidom, tako kot je bila tudi tista v Šiški, a Erbežnik ob tem opozarja, da gradbene jame ne morejo biti dalj časa nezazidane. "Začasna sidra so pač začasna in v nedogled ne morejo varovati zemljine," je dodal.