Skoraj tretjina poslancev bi tudi županovala

Janko Veber (Foto: Bori Grabovac Morse)

Le trije sedanji župani-poslanci na lokalnih volitvah za še en županski mandat ne bodo kandidirali: trboveljski župan Bogdan Barovič (SNS), novogoriški župan Mirko Brulc (SD) in župan Ruš, sicer neodvisni poslanec Vili Rezman. Barovič, ki trboveljsko občino vodi od leta 2002, bo očitno "žrtev" vztrajanja SNS pri nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, saj je to nezdružljivost stranka zapisala v svoj statut. Tako je SNS edina parlamentarna stranka, iz katere za župana ne bo kandidiral noben poslanec. Mirko Brulc, ki se mu izteka drugi mandat na čelu novogoriške občine, je že ob izvolitvi za poslanca napovedal, da za župana ne namerava ponovno kandidirati, a je pred dokončno odločitvijo vendarle kar precej časa premišljeval. Tudi Vili Rezman, ki je župan že tretji mandat, svojo odločitev utemeljuje s podporo nezdružljivosti obeh funkcij, ocenjuje pa tudi, da je skoraj dvajset let, kolikor je na različnih mestih sodeloval pri upravljanju občine, dovolj. Po zaključenem poslanskem mandatu bi tako želel do upokojitve opravljati še kakšno "bolj umirjeno službo".

Bogdan Barovič, Mirko Brulc in Vili Rezman ne bodo kandidirali za še en županski mandat.

Iz poslanskih vrst SD bodo za župansko mesto ponovno kandidirali župan Radeč Matjaž Han, Janko Veber, ki je župan Kočevja vse od prvih lokalnih volitev leta 1994, župan Jesenic Tom Tomaž Mencinger, pa župan Gornje Radgone Anton Kampuš, županja Metlike Renata Brunskole in župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik. Poleg njih so se v največji poslanski skupini za kandidaturo odločili še Bojan Kontič, ki si želi voditi mestno občino Velenje (sedanji župan Srečko Meh po štirih županskih mandatih ne kandidira več), ter Julijana Bizjak Mlakar in Andreja Rihter. Prva bo kandidirala v Kamniku, druga v Celju.

Iz SDS se bo za še en županski mandat potegovalo pet sedanjih županov-poslancev: Milan Čadež v občini Gorenja vas - Poljane, Zvone Lah v Mirni Peči, Štefan Tisel v Šentjurju pri Celju, Danijel Krivec v Bovcu in Darko Menih v Šoštanju. Po navedbah v stranki pa so soglasje izvršilnega odbora SDS h kandidaturi dobili tudi trije poslanci, ki doslej še niso bili župani: Robert Hrovat (Domžale), Peter Verlič (Grosuplje) in Milenko Ziherl (Škofja Loka).

Trenutno sedi v parlamentu 23 županov in kar 20 od njih se jih bo na oktobrskih volitvah ponovno potegovalo za vodenje občine. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

V SLS kandidirajo vsi trije poslanci, ki so že sedaj župani: Franc Bogovič v Krškem, Janez Ribič v Dupleku in Franc Pukšič v Destrniku. Ribič in Pukšič se bosta tako potegovala že za peti županski mandat. Tudi v LDS bi si vsi trije sedanji župani-poslanci želeli županovati še prihodnja štiri leta: Miran Jerič v Hrastniku, Milan Gumzar v Benediktu in Borut Sajovic v Tržiču. Na ponovno izvolitev upata tudi župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar in župan Ljutomera Franc Jurša - poleg njiju se bo v župansko tekmo iz vrst poslancev DeSUS podal tudi vodja poslanske skupine Joško Godec, ki bo kandidiral v Litiji.

Tudi župana Žalca Lojzeta Posedela iz Zares znova najdemo na listi kandidatov, po mandatu odmora pa se želi na župansko mesto v Ormožu vrniti njegov strankarski kolega Vili Trofenik - na zadnjih lokalnih volitvah ga je namreč premagal takratni poslanec NSi Alojz Sok. Da ne bo kandidirala za županjo Domžal, pa se je dokončno odločila vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem, ki je sicer pred časom župansko kandidaturo že napovedala, prav tako pa tudi, da bo v primeru izvolitve svoje zavzemanje za nezdružljivost funkcij potrdila z odstopom s poslanskega mesta. Razlog, da si je glede kandidature premislila, je ponovna vzpostavitev komunikacij s sedanjim županom Domžal, kar torej pomeni, da bo Zares kot kandidata podprla Tonija Dragarja.

Cveta Zalokar Oražem ne bo kandidirala za županjo Domžal, podprla pa bo trenutnega župana Tonija Dragarja. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)